Setev endivije in radiča

V juniju je čas, da posejemo  endivijo ter zgodnje sorte radiča. Z endivijo dobijo solate novo razsežnost, ločimo jo na kodrolistno in širokolistno endivijo. S setvijo ne hitimo, kajti endivija ne prenaša dolgega dneva. Če jo bomo sejali prezgodaj bo več rastlin pobegnilo v cvet in ne bo razvilo tako želenih glav.

Endiviji so dobri sosedje fižol, koprc, grah, kumare, kolerabica, redkvica, redkev,rdeča pesa, špinača, paradižnik. Sejemo v prerahljano zemljo kateri smo primešali kompost. Seme kali 7 do 10 dni. Kasneje dognojimo z rastlinskim tekočim gnojilom, rastlinsko prevrelko.

Zrasle sadike bomo presajali v avgustu, sadili jih bomo na razdaljo 30 x 25 cm. Bolj kot bodo rastline endivije na gosto rasle bolj bodo na sredini svetlorumene barve, kot je najbolj priljubljeno. Da dosežemo še bolj zlatorumeno barvo notranjosti glave jih lahko  povežemo. Vežemo samo v suhem vremenu in tik pred porabo, sicer nam lahko zgnijejo.

Prvi pridelke pobiramo od septembra naprej pa vse do zime, nekatere sorte prenesejo tudi do -5oC. Na prostem jih pustimo tako dolgo kot je le mogoče. Pred mrazom jih zaščitimo s plastično folijo. Tudi, ko nastopi zima in je ne moremo več pustiti zunaj, jo skupaj s koreninami nesemo v hladnejši prostor ter jo zakopljemo v vlažen pesek. Tako si podaljšamo čas, ko lahko uživamo svežo, doma pridelano zelenjavo. Spravilo opravimo samo v suhem vremenu.

Radič je zelenjadnica, ki jo lahko gojimo skozi celo leto. Večinoma pa ga pridelujemo za jesensko zimski čas. Je prezimno trdna solatnica, zato ga imamo lahko ponovno na voljo zgodaj spomladi. Radič je glede pridelovanja nezahteven, ugaja pa mu zmerno podnebje. Uspeva tako na lažjih kot težjih tleh, saj ima globok koreninski sistem. Sejemo ga na sončne in tople lege. Daljše obdobje s temperaturami nad 30oC pa ga zaustavi v rasti.

Pred setvijo zemljo pognojimo s preperelim hlevskim gnojem ali kompostom. Sejemo ga v juniju, vzgojene sadike presajamo v juliju, tako nam bo na voljo v jeseni pa vse do pozne zime. Pri izbiri sorte bodimo pozorni na to kakšne lastnosti ima posamezna sorta kot tudi na prezimne in neprezimne sorte. Tako je na primer Tržaški solatnik prezimno trdna sorta radiča, zato ga lahko v jeseni zagrnemo in malo zasujemo s plastjo zemlje, tako nam bo spomladi na voljo za še eno rezanje. V nasprotju z njim je Goriški solatnik neprezimni. Radič Averto tvori okrogle glavice z vinsko rdečimi listi. Prezimi na prostem. Radič Palla rosa je zgodnja sorta radiča in je občutljiv za mraz ob prezgodnji setvi hitro uide v cvet. Sort radiča je veliko, pred nakupom se moramo odločiti  kakšno sorto radiča potrebujemo, glede na naše želje in pričakovanja.

PREPROST SLADOLED, NAREJEN V 5 MINUTAH – PREVOD-GOOGLE-ORIGINAL NASLOV – http://www.mnn.com/food/recipes/stories/make-ice-cream-in-5-minutes-with-one-ingredient

Ste si kdaj želeli sladoled brez krivde? No, tukaj imaš!Najlažji, najhitrejši, najbolj krivda brez recept kdaj.
Ali ste vedeli: vse, kar morate imeti sladko, gosto, kremasto sladoled v 5 minutah je mešalnik in ena sestavina: zmrznjene banane!

Mešana zamrznjene banane so odlična veganska alternativa sladoleda. Namesto, da bi razbitje v snežni brozgi kot večina zamrznjeno sadje dani v mešalniku, banane imajo več sladkorja kot voda, tako da postane gosto konsistenco stick-skupaj, tako kot mlečni sladoled!Zamrznjena sladka poslastica je zdrava možni način, da izpolnjujejo svoj ​​sladoled hrepenenje, in obstaja nešteto načinov, da služi up! V nadaljevanju sem pripravila seznam 14 različnih idej, da poskusite, vendar ustvarjalne možnosti za ta sladoled je skoraj neskončen. Na fotografijah je prikazan tukaj, sem dodal v zamrznjenih jagod rezine z mešalcem, da bi slastno (in barvito!) Poletje jagodne arome.

Pripravljen poskusiti? Vse kar potrebujete je tri zelo zrele banane. Prepričajte se, da imajo vsaj nekaj malo rjave lise na lupino, saj je bolj rjava na lupino, bolj zreli so. In bolj zreli so, slajše so.

Olupimo banane in jih narežemo na 1-inch kosov. Daj jih v neprodušno zaprtih posodah, jih pop v zamrzovalniku in jih pustite čez noč, dokler niso zmrznila. Pravzaprav sem voditi robo rezinah zamrznjenih banan v zamrzovalnik za koli sladko zamrznjene poslastica hrepenenje pops up, tako da mi ne bo treba čakati. Ko so rezine banan zmrznila, prekinil kosov narazen z rokami ali žlico in jih v mešalniku ali multipraktiku. Mešanica, dokler popolnoma kremasto, približno 2-3 minut. Boste morali ustaviti mešalnik vsake toliko potisniti navzdol nekaj kosov in se prepričajte, vse je pridobivanje meša enakomerno.

To omogoča približno tri 2 lopatasto obrokov. Lahko uživate v sladoledu prav takrat, ali ga postavite v neprodušno zaprtih posodah v zamrzovalniku trditi up malo bolj pred zajemanje v sklede ali stožci. Tukaj je nekaj priporočene različice:

Ananas in Makadamije
Vrh z nekaj koščkih sveže narezan ananas in sesekljan makadamije.

Nutella in Maline
Dodajte eno žlico Nutella za banane v mešalniku, in vrhu s peščico svežih malin.

Strawberry Chocolate Chip
Dodajte 1 skodelico zamrznjenih sesekljane jagode v mešalcu. Ko se meša, vmešajte 1/2 skodelice temne čokolade (ali rožičevcih čipov ali kakavu oluščena).

Češnje in čokolada
Top z nekaj žlic konzervirane češnje in potresite s koščki čokolade ali kakavu oluščena.

Cimet Peanut Butter
Dodajte 2 žlici kikirikijevega masla in 1 žlička mletega cimeta z mešalcem.

cimet Pecan
Dodajte 1 skodelico sesekljane orehov in 1 žlička cimeta v mešalniku.

Mango Peach
Dodajte 1/2 skodelice zamrznjenega sesekljan mango in 1/2 skodelice zamrznjenega narezano breskev z mešalcem.

Raspberry Almond
Dodajte 1 skodelica zamrznjenih malin v mešalcu. Ko se meša, vmešajte 1/2 skodelice sesekljane mandlje.

čokolada Banana
Dodamo 2 žlici veganske čokoladno omako v mešalniku.

Apple Pie
Kuhamo sesekljan jabolka s cimetom, klinčki in muškatnim oreščkom. Naj zgostitev in ohladi, nato prelijte sladoled merice.

Strawberry Pistacija
Dodajte 1 skodelico zamrznjenih sesekljane jagode v mešalcu. Ko se meša, vmešajte 1/2 skodelice sesekljane pražene, neslani pistacije.

Chai Spice
Dodajte 1-2 žlici kondenziranega Chai čaj mešanici z mešalcem. Vrh z majhno potresemo s cimetom in muškatnim oreščkom.

Blueberry Banana
Dodajte 1 skodelico zamrznjenih divje borovnice z mešalcem. Vrh z malce sesekljane orehe ali mandlje.

soljene Caramel
Top z žlico karamelno omako in potresite z grobo morsko soljo.

sladoled z orehi posuje na vrh

Podobni objav na MNN:

5 receptov za počitniške sladic uporabljajo prezrelih banan
5 načinov za dodajanje surov kakav v prahu v svojo prehrano
Naredite sladoled v 5 minutah z ene sestavine

Znebimo se plesni!

V marsikaterem stanovanju je tudi letos zacvetela plesen. Za popolno odpravo moramo sanirati vse toplotne mostove na obodu stavbe. Kjer to finančno ali konstrukcijsko ni možno, uporabimo ukrepe za zmanjšanje plesni. Teh je kar nekaj … Vedno začnemo z organizacijskimi ukrepi, ki so brezplačni. Če ti ne »primejo«, nadaljujemo z malimi investicijami, zaključimo pa z odpravo vzrokov za nastanek plesni.

Odprava vzrokov

Plesen je – podobno kot vročina pri človeku – le vidni znak napak stavbe. Pojavi se, ko je vlage v zraku več kot 80 %, zato z različnimi ukrepi – spremljamo jih s higrometrom – vzdržujemo relativno zračno vlago med 40 in 60 %, idealna je 50 %. Za nižanje imamo na voljo tri ravni ukrepov, izbiro »zdravila« pa prilagodimo težavnosti »bolezni«. Brezplačni organizacijski ukrepi so učinkovito prezračevanje, odstranjevanje vzrokov nastanka vlage in odmik pohištva od zunanjih sten. Te ukrepe sicer priporočamo vedno, ne glede na težave s plesnijo. Če ne prinesejo želenega rezultata, posežemo po malih investicijah. Sem uvrščamo ogrevanje bivalnih prostorov na višjo temperaturo, pogostejše prezračevanje ali uporabo razvlaževalca zraka. Večja investicija, a najboljša rešitev, je odprava vzrokov, kar pomeni ovoj stavbe brez toplotnih mostov. Sem spada tudi centralni prezračevalni sistem z rekuperatorjem. Šele po trajni odstranitvi vzrokov se lotimo čiščenja plesni in obnove zidnih opleskov.

Viri vodne pare v stanovanju

Povprečna 4-članska družina »pridela« v 24 urah 10–15 litrov tekočine.

• V mirovanju oddamo z dihanjem in znojenjem 50–100 g/h, če spimo 8 ur, je to 4–8 dl.
• Med zmernim delom oddamo povprečno 100 g/h, med napornim okrog 200 g/h.
• Med kopanjem ene osebe v kopalni kadi gre v zrak 1100 g, med tuširanjem pa 1700 g (1,7 litra).
• Kuhanje proizvede 400–900 g/h.
• Odprt akvarij odda okrog 180 g/h, kar pomeni več kot 4 litre v 24 urah.
• Ena lončnica odda 15–25 g/h.
• Sušilni stroj (4,5 kg) odda 50–200 g/h.
• Pomivalni stroj nam ovlaži zrak za 200 g na cikel pomivanja, pralni stroj pa za 200–350 g na cikel pranja.

Organizacijski ukrepi

Ker so enostavni, brezplačni in učinkoviti, jih uporabljamo vedno, ne glede na težave s plesnijo.

• Učinkovito prezračevanje (3–4-krat dnevno, vedno za 2–4 min, vedno na prepih celotna etaža) je najbolj učinkovito »zdravilo«.
• Odstranjevanje vzrokov nastanka notranje vlage – kondenzirane na toplotnih mostovih oboda stavbe – ali zunanje (zamakanje, hidroizolacija) je enostavno pri notranji, težje pri zunanji vlagi. Pri notranji odstranimo vir (rože, akvarij, sušenje perila …) v celoti, pri ostalih ga skušamo zmanjšati. Tako po tuširanju odpremo okno kopalnice za 2–4 min in takoj spravimo ven vso »pridelano« vlago. Pri kuhanju vključimo kuhinjsko napo ali odpremo bližnje okno.
• Odmik pohištva od zunanjih sten za najmanj 5 cm je nujen povsod, kjer je zadaj plesen. A ni dovolj le odmik od stene, saj moramo pohištvo tudi dvigniti za najmanj 5 cm. S tem omogočimo vertikalno strujanje zraka med tlakom in steno ter pohištvom. Ta zrak nam namreč odvaja vlago iz »mrtvih kotov«.

Male investicije

Stroškovno so različne, a nujne, če z organizacijskimi ukrepi ne uspemo znižati vlage pod 70 %. Nujno pa je spremljanje deleža relativne vlage v zraku s higrometrom.

Ogrevanje na višjo temperaturo nam niža % relativne vlage v zraku. Če izhodiščno temperaturo 22 °C dvignemo na 44 °C, se nam % relativne vlage prepolovi. To se v praksi ne počne, saj želimo le preprečiti plesen, ki se pojavi pri vlagi nad 80 %. Ker nam vsaka višja °C zniža delež relativne vlage za 2,5 %, nam običajno dvig temperature za nekaj stopinj zadostuje. Pri 4 stopinjah (26 °C namesto običajnih 22 °C) znižamo delež relativne vlage za 10 %, kar je običajno tudi dovolj. Ta ukrep moramo vedno kombinirati z rednim prezračevanjem na 1 uro (2–4 min, prepih, vsi prostori) in spremljanjem stanja na higrometru.

Razvlaževalec zraka uporabimo v primerih, ko vzroka zračne vlage ni mogoče odstraniti. V tem primeru uporabimo električnega. Skozenj struja vlažen zrak, ki na kondenzacijski enoti oddaja vlago. Ta gre v zbiralnik, iz katerega jo odlijemo. Njihova cena je med 200 in 400 €, odvisna je od zmogljivosti. Cenejši imajo kapaciteto okrog 10 litrov na 24 ur, močnejši okrog 20 litrov.

Večje investicije

Kljub temu, da je investicija (pre)velika, je strošek smiseln, saj nam zagotovi kakovostno življenje, od plesni pa se poslovimo za vse večne čase. Oba ukrepa je treba dobro načrtovati, vgraditi in vzdrževati, na voljo so tudi subvencije in krediti Eko sklada.

Toplotna izolacija oboda stavbe naj ima danes (2014) 15 cm izolacije v tlaku proti raščenemu terenu ali neogrevanemu prostoru (klet), na obodnih stenah (fasadi) 20 cm, na stropu proti hladni podstrehi 30 cm, v strehi podstrešnega stanovanja pa 40 cm. Navedene debeline veljajo za vse izolacije starejšega tipa (kamena in steklena volna, stiropor), ki imajo lambdo 0,041 W/m²K. Debelina je pomembna, še bolj pa izdelava brez toplotnih mostov. Na NEP Slovenija sta slabim primerom namenjeni rubriki »Črna točka« in »Energetski kiksi«.

Vgradnja centralnega prezračevanja z rekuperatorjem je nujna v pasivni ali nizkoenergijski hiši, vse pogosteje se zanjo odločajo tudi lastniki »navadnih« hiš. Dobro načrtovan, izveden in vzdrževan sistem nam zagotavlja vedno enako kakovost in vlažnost zraka, brez vonjav, prahu, prepiha ali šumenja. Sistem lahko primerjamo s svojimi pljuči, ki jih uporabljamo vse življenje. Tako tudi rekuperatorja nikoli ne ugasnemo.

Odstranitev plesni

Ko smo uspešno odpravili vzroke nastanka plesni z enim ali več opisanih ukrepov, se pred opleskom lotimo še odstranitve plesni z enim od namenskih kemijskih preparatov. Pri vseh sta potrebni previdnost pri delu ter zaščita telesa, rok, ust in oči. Predvsem pa je treba prebrati navodila, saj so to agresivne kemikalije. Po opravljenem delu je obvezno prezračevanje prostorov tudi zato, da se odpravi neprijeten vonj. Zelo uporabna je tudi nerazredčena varekina. Plesen odstrani tudi 3% mešanica salicilne kisline in alkohola, ki ni agresivna kot (recimo) varekina, deluje pa učinkovito.

Avokado – eden najbolj zdravih sadežev

Avokado velja za enega najbolj zdravih sadežev na zemlji, saj v večjih količinah vsebuje kar 25 esencialnih hranil, med drugim vitamine A, B, C, E in K ter baker, železo, fosfor, magnezij in kalij. Poleg tega je avokado bogat še s prehranskimi vlakninami, beljakovinami in drugimi fitokemikalijami, kot so beta-sitosteroli, glutation in lutein, ki nas lahko varujejo pred različnimi boleznimi. Avokado odlikuje tudi veliko zdravih mononenasičenih maščob.

Zakaj je avokado tako koristen za zdravje:

Avokado vam pomaga ohranjati zdravje srca in ožilja.
Avokado vsebuje vitamin B6 in folno kislino, ki pomagata uravnavati raven homocisteina. Povišana vrednost homocisteina je namreč povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Avokado prav tako vsebuje vitamin E ter mononenasičene maščobe, ki pomagajo ohranjati vaše srce zdravo.

Znižuje raven holesterola.
Avokado je bogat z beta-sitosterolom, ki pomaga zniževati raven holesterola v krvi. Bolniki z rahlo povišanim holesterolom, ki so avokado redno uživali ves teden, so celokupni holesterol znižali za 17 %, raven LDL holesterola in trigliceridov za 22 %, HDL holesterol pa so povišali za 11 %.

Nadzoruje krvni tlak.
Avokado vsebuje veliko kalija, zaradi česar pomaga uravnavati krvi tlak.

Odlikujejo ga številne protivnetne lastnosti.
Polifenoli in flavonoidi imajo protivnetne lastnosti, zato lahko z rednim uživanjem avokada zmanjšamo vnetja v telesu in tveganje za nastanek različnih degenerativnih bolezni.

Avokado skrbi za zdravje oči.
Avokado vsebuje veliko karotenoida luteina, ki skrbi za zdravje oči.

Pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi.
Mononenasičene maščobe v avokadu pomagajo uravnavati raven krvnega sladkorja. Avokado vsebuje še v vodi topne vlaknine, ki pomagajo, da je raven sladkorja v krvi enakomerna.

Zmanjšuje tveganje za pojav srčnega infarkta.
Visok delež folatov v avokadu pomaga zmanjševati tveganje za pojav srčnega infarkta.

Znižuje tveganje za nastanek raka.
Številne študije dokazujejo, da lahko uživanje avokada zavira razrast raka na prostati. Oleinska kislina pa je tista, ki pomaga preprečevati raka na dojkah.

Pomaga v boju proti prostim radikalom.
Avokado vsebuje glutation, močan antioksidant, ki pomaga v boju proti prostim radikalom v telesu.

Z uživanjem avokada boste ostali mladi dlje.
Avokado je bogat z antioksidanti, zato lahko zavira določene procese staranja. Glutation v avokadu skrbi za močan imunski sistem ter zdravje živčnega sistema.

Avokado je odlično živilo za nego kože.
Olje iz avokada hrani kožo in ji daje sijaj. To olje je prav tako zelo učinkovito pri luskavici.

Da pa ne bomo le govorili o vseh pozitivnih lastnostih avokada, pa si zdaj iz tega super sadeža pripravimo še odlično, predvsem pa zdravo slaščico, ki bo zagotovo navdušila še tako zahtevne gurmane.

Presna veganska čokoladna torta

Za pripravo te odlične presne torte potrebujete le dober blender. Njen nadev vsebuje kombinacijo datljev in avokada, živil, ki sta nadvse bogata s številnimi hranili. In kar je najboljše: To torto si lahko privoščite brez kančka slabe vesti!

Sestavine:

Osnova

• 1/2 skodelice mandljev (čez noč jih namočite)
• 1/2 skodelice pekan orehov
• 6 datljev
• vaniljeva esenca
• ščep soli

Nadev

• 2 avokada
• 13–15 medjool datljev
• 1 skodelica presnega kakava v prahu
• 2/3 skodelice ekstra deviškega kokosovega olja
• 1/2 skodelice javorjevega sirupa ali surovega medu
• 1 jušno žlico limoninega soka
• ščep soli
• 2 jušni žlici kokosovega masla

Priprava:

1. Vse sestavine za pripravo osnove zmešajte v blenderju. Mešajte toliko časa, dokler ne dobite gladke mase. Če želite, da bo podlaga nekoliko bolj hrustljava, mešajte nekoliko krajši čas.
2. Osnovo enakomerno razporedite po okroglem pekaču.
3. Ko je baza za torto pripravljena, v mešalniku zmešajte vse sestavine, ki jim na koncu dodajte še stopljeno kokosovo olje (ker je olje na sobni temperaturi v trdnem stanju, vam predlagamo, da ga počasi segrevate in tako raztopite). Morali bi dobiti gosto, moussu podobno, maso.
4. Nadev prelijte čez osnovo, torto pa nato čez noč postavite v hladilnik. Torto lahko po želji posujete še z zdrobljenimi kakavovimi zrni, granolo ali katero drugo dekoracijo.

Preberite si tudi, kako lahko sami naredite avokadovo olje.

Kaj sejemo septembra na gredice?

Preberite tudi

Kaj septembra sejemo v lončke?

Zelišča za domačo kozmetiko in še…

Problem s korenčkom

Da bodo vrtnine še naprej lepo…

Vodnik za pridelavo lastnega semena

Poskusno uvajajo elektronsko svetovanje

Tresenje rok je moteče, bolniki se…

Super trikovi za čišćenje odjeće i obuće

Ovo su brzi i efikasni trikovi za neke od najčešćih problema kada je održavanje odjeće i obuće u pitanju.

Ako imate masnu fleku na odjeći, pospite na nju puder za bebe i ostavite da odstoji u toku noći, a sjutradan operite sapunom za fleke.

2) SODA BIKARBONA ZA PRANJE PATIKA

Perite patike sodom bikarbonom, praškom za veš i četkicom za zube kako biste skinuli svu prljavštinu.

3) PEGLANJE

Sačekajte da prođe pet minuta prije nego što obučete odjeću koju ste upravo ispeglali.

4) ZAMRZIVAČ SPAS ZA TIJESNE CIPELE

Raširite tijesne cipele tako što ćete staviti kese vode u njih i ostaviti ih u zamrzivaču preko noći.

5) SIRĆE ZA OČUVANJE BOJE

Ako ne želite da vam crne farmerice izblijede u toku pranja, sipajte destilovano sirće prilikom posljednjeg ciklusa pranja u mašini.

6) ČIŠĆENJE KOŽE

Koristite kombinaciju vode i sirćeta kako biste uklonili fleke od vode sa kože.

7) VINOM PROTIV FLEKA OD VINA

Ako se isflekate crnim vinom, upotrijebite bijelo vino da uklonite fleku.

8) SOK OD LIMUNA SKIDA FLEKE OD ZNOJA

Poprskajte košulje i majice koje imaju fleku od znoja sokom od limuna prije nego što ih operete.

Kako lako očistiti fleke na tepihu. Domaće sredstvo za čišćenje tepiha

Pravimo sredstvo za čišćenje tepiha same.

Ovo sredstvo za čišćenje tepiha jeftinije je od kupovnih, apsolutno bezopasno, bez previše hemije, a glavno  je – veoma efikasno. I što je najbitnije – ono će zaista očistiti vaš tepih.

Biće potreban prazan raspršivač, u koji ćemo dodati:

• 1 kašiku sode bikarbone
• 1/3 čaše sirćeta (oko 70 ml)
• vruću vodu oko (300 ml)
• 1 kašiku deterdzenta za veš

Naspršćite na fleke i čistite. Čisti se veoma lako!

Shranjevanje gob za kulinarične okuse čez vse leto

Gobe z vidika hranljive vrednosti niso zelo bogate. Imajo malo kalorij in običajno le nekaj več beljakovin kot zelenjava. V nekaterih vrstah so tudi vitamin in tudi nekaj kalija. Nekatere vrste vsebujejo vitamin B12 in zato veljajo za zdravilne, a je teh bolj malo. Ena izmed njih je šitake. Poleg tega so gobe zelo težko prebavljive, zato niso primerne za otroke in ljudi z želodčnimi težavami. Zaradi tega tudi ni priporočljivo, da jih jemo v večjih količinah.

So pa gobe zelo okusne in zato jih imamo ljudje radi, zanje smo pripravljeni zgodaj vstajati in jih več ur in več dni zapovrstjo iskati po rastiščih. Njihova slabost je, da rastejo le ob določenem letnem času ob določenih vremenskih pogojih. In če je leto namenjeno gobam, je teh veliko in lahko si jih shranimo tudi za kasnejše tedne in mesece.

Sušenje gob je enostavno

Za sušenje so najprimernejše gobe, ki imajo gosto meso, kot denimo jurčki. Pred sušenjem gobe dobro očistite, nato jih narežite na tri milimetre debele rezine. Položimo jih na papirnate brisačke ali prt in jih pustimo v zračnem prostoru. Priporočljivo je pogosto obračanje, vsaj enkrat na dan. Manjše in lažje gobe, kot so na primer lisičke in trobente, lahko nanizate na nitko, ki jo obesite v topel in dobro prezračen proctor. Lahko jih sušite tudi s sušilno napravo. Ko bodo gobe suhe, bodo postale trde. Tedaj jih shranite v steklene kozarce, ki jih dobro in nepredušno zaprite. Papirnate vrečke za shranjevanje suhih gob niso preimerne, saj se v njih izgubi aroma. Dobro posušene gobe lahko zmeljete in tako naredite prah. Prah boste za okus lahko dodajali k omakam in juham. Po želji boste lahko prah predhodno namočili v vodi.

Zamrznjene gobe so kot sveže

Zamrzovanje gob je enostavno, poleg tega pa bodo zamrznjene gobe obdržale dobro aromo. Ko jih zamrznemo, pa jih je najbolje uporabiti v roku treh mesecev, čeprav se od vrste do vrste razlikujejo. Jurčki so v skrinji lahko tudi eno leto, ježki pa postanejo že po par mesecih grenki in zdrizasti. Prav zaradi tega je najbolje, če shranjujete vsako vrsto posebej.

Ko gobe očistimo jih blanširamo ali pustimo surove. Nekatere vrste, kot so jurčki, so lahko surovi, štorovke pa moramo pred zamrzovanjem v kropu prekuhavati vsaj pet minut. Gobe, ki smo jih prekuhali le odcedimo, ohladimo in damo v vrečke. Surove gobe prav tako shranimo v vrečkah, pazimo le, da niso preveč mokre. Najbolje je, če v eno vrečko damo toliko gob, kolikor jih bomo uporabili za en obrok. Zamrznete lahko tudi že pripravljene jedi, kot so denimo panirane marele. Marele dobro očistimo in jih spaniramo. Nato jih položimo na pladenj in zmrznemo. Ko zamrznejo, jih damo v vrečke.

Ko boste pri kuhanju uporabljali zamrznjene gobe, jih še zamrznjene ocvrite ali specite. Pred uporabo jih ne odmrzujemo. Odtalimo jih le tedaj, ko jih dodajamo mesu. Odtaljenih gob pa ne smete ponovno zamrzniti, saj se bodo v tem primeru najverjetneje pokvarile.

Vlaganje v kis

Vlaganje gob vam bo vzelo malce več časa, zato vložite le tiste gobe, ki so vam zares všeč. Za kilogram gob boste potrebovali štiri decilitre kisa za vlaganje, malce rožmarina, lovorov list, nekaj zrn popra, nekaj manjših čebulic, strok česna in sol. Na koncu boste rabili še malce olja. Pogojno užitne gobe najprej kuhamo v vreli vodi pet minut. Gobe precedimo. Kisu dodamo osem decilitrov vode, v tekočino stresemo začimbe in zavremo. Ko tekočina zavre, kuhamo še petnajst minut in dodamo gobe. Vse skupaj kuhamo okoli osem minut, nato jih damo v čiste pasterizirane kozarce. Kozarce nato tesno zaprite in ohladite. Kasneje jih hranite v temnem prostoru.

Kaj sejemo in sadimo v avgustu

Obilje v vrtu je prav gotovo naizrazitejše v mesecu avgustu. Vsega je dovolj! Vendar dober vrtnar misli naprej, na jesenske in zimske dni, ko bo zelenjave vedno manj na razpolago. Kaj vse moramo posejati in posaditi v tem mesecu, da bo tudi v jeseni in pozimi na naših krožnikih zelenjava, ki smo jo pridelali sami?

V prvi polovici meseca imate še čas za setev kitajskega kapusa. Sejte ga bolj na redko. Pridelek boste pobirali oktobra in novembra.

Posejte mesečno rekvico, v prvi polovici meseca pa poletno belo redkev. Zdaj je pravi čas tudi za repo in črno redkev. Lahko ju sejete v mešanem posevku. Sejte na redko in kasneje obvezno redčite na 20 cm. Pobirali ju boste v oktobru in novembru.

V prvi polovici avgusta posejte radič sorte ‘Tržaški solatnik’. Odličen je za rezanje. Režete ga lahko vse do meseca novembra, zaščitenega še dlje, rastline pa tudi prezimijo in spomladi znova odženejo. Še vedno je čas za setev radiča sorte ‘Grumolo verde’. Sejete ga na redko, da bo oblikoval lepe glavice. Odporen je na jesenske in zimske pozebe. Pobirali ga boste lahko od oktobra pa vse do maja.

Čas je tudi za presajanje radiča, ki ste ga sejali v juniju in juliju. Presajene rastlinice pridno zalivajte, še posebej, če bo še naprej sušno in vroče, saj s tem preprečite uhajanje v cvet.
Prezimne sorte radiča, kot sta sorti ‘Verona’ s temno rdečimi glavicami in ‘Luisa de variegata’ s pisanimi rdeče rumenimi glavicami, so odporne na pozebe. ‘Verono’ lahko še v tem letu nakajkrat porežete. Zimo bodo rastline preživele na gredah v fazi rozete in čim se malo otopli znova odgnale.

Posadite sadike jesenske endivije, sorte ‘Eskariol zelena’, ki ste jo sejali julija. Pred presajanjem jo enkrat porežite. Prenese tudi nižje temperature, tako da jo boste nezaščiteno pobirali lahko vse do novembra. Zaščiteno s tuneli in koprenami pa si sezono pobiranja podaljšate vse do zime.

Še zmeraj je čas za setev letne solate. Sorta ‘Ljubljanska ledenka’ je odlična za jesensko pridelavo. Pobirali jo boste vse do oktobra. Berivko lahko sejete preko celega leta, tako da tudi avgusta, če imate prostor, posejte kakšno vrstico ali dve za rezanje mladih nežnih listov.
Ponovno lahko sejete sorte solat za obiranje. Sorte za obiranje so ‘White Salad Bowl’, ‘Red Salad Bowl’ in ‘Hardy’. Presadite jih septembra, oktobra pa jim že lahko obtrgujete zunanje liste.
Še ena prekrasna sorta solate se lahko ponovno seje v mesecu avgustu. To je krhkolistna sorta ‘Catalogna’, ki oblikuje velike rozetaste glave. Ker je polži ne marajo, je odlična za jesensko pridelavo, ko so razmere bolj vlažne (kot tudi za spomladansko). Presadite jo septembra, režete pa od oktobra do novembra.

V drugi polovici avgusta posejte zimsko solato. Kar čim več je dajte, saj je boste spomladi, ko zelenjave ni na pretek in ko so tudi cene dokaj visoke, še kako veseli. Na voljo so tako mehkolistne (‘Nansen’) kot krhkolistne (‘Pariška’) sorte. V oktobru jo lahko presadite po celem vrtu. Prezimila bo v fazi rozete in v aprilu bo že za v skledo. Lahko jo zaščitite s tuneli in vrtnarskimi koprenami.

Nastopil je čas za setev motovilca. Izberite slovenski avtohtoni sorti ‘Ljubljanski’ in ‘Žlicar’. Tega, ki ga sejete že v začetku avgusta, boste pobirali še to jesen. Kasnejše setve pa so za spomladansko bero.

Še vedno lahko sejete špinačo, krešo in rukolo.

Posadite sadike zimskega pora, ki ste ga sejali junija in julija. Pridelek boste pobirali od novembra naprej preko cele zime, saj so sorte zimskega pora, kot sta naprimer ‘Hannibal’ in ‘Blaugrϋner winter’, odporne na zmrzal.
Drobnjaku podobno trajno čebulo, ki jo režete preko celega leta, sejete spomladi in še enkrat avgusta. Septembra in oktobra jo presadite in to kar v šopih po 5 rastlinic skupaj. Še ena zanimiva čebula se lahko seje ponovno v avgustu. To je zimski luk ali mlada čebula. Neizrazito oblikovane čebulice in sočni okusni listi so odlična zgodnja zelenjava, saj rastline prezimijo na prostem.

Do konca avgusta lahko sejete kolerabico. Raste zelo hitro in če jo sejemo vsaka dva tedna, jo bomo vse do zmrzali imeli vedno na razpolago. Korenček, ki ga boste posejali avgusta, vam bo na voljo od novembra in preko cele zime do marca. Prav ste prebrali, korenček lahko prezimite kar na gredi, saj mu zemlja nudi dobro izolacijo in ga ohranja svežega.

Presadite in redčite sladki komarček.

Posejte kitajsko listno zelenjavo. To je mešanica semen petih vrst listne zelenjave: Mizuna, Pak Choi, Red Giant, Tatsoi in Grϋn im Schnee. Dobro prenaša mraz, zato je odlična za jesenske setve. Lahko režete mlade liste ali pa mesec po setvi presajate, da rastline razvijejo večje rozete. Pobirate preko cele zime.

Pri setvi in sajenju ne pozabite upoštevati kolobarja in mešanih posevkov. Ker se v sprotnem kombiniranju in razmišljanju lahko zelo hitro izgubite, je najbolje, da tak načrt za naslednja leta naredite enkrat v miru preko zime ali pa ga naročite pri strokovnjakih.

Zdrav tekoč obrok za na pot

Smutiji so v gladko bolj ali manj tekočo zmes zmešani napitki iz sadja, zelenjave in drugih dodatkov. Svoje ime so dobili po angleški besedi smooth, ki pomeni gladek, mehak. V mešalnik damo oprana in po potrebi olupljena živila, in sicer so spodaj, bližje rezilu, trde sestavine, na primer korenje ali oreščki, nato na kose narezano sadje in zelenjava, nazadnje pa listnata zelenjava, ki je najmehkejša, nazadnje dodamo vodo, s katero uravnavamo želeno gostoto. Možnosti in receptov za njihovo pripravo je tako rekoč neskončno, zato lahko zadovoljijo vsak okus, pa tudi vsak namen. Čeprav so smutiji eno samo zdravje, so hkrati tudi okusni in privlačnega videza, kar ni nepomembno, saj naj bi jedli in pili z užitkom.

S sadno-zelenjavnimi smutiji lahko organizmu hitro in enostavno zagotovimo potreben dnevni vnos hranljivih in za zdravje koristnih snovi. Dnevno priporočenih »pet na dan« ali celo več brez težav spravimo v najmanj tri- ali še bolje petdecilitrski kozarec smutija. Foto: Shutterstock

Potrebujemo živo hrano

V zadnjem času je aktualna tema, da moramo jesti več sadja in zelenjave oziroma da ju na splošno pojemo premalo. Slogan »pet na dan« je postal nekakšna mantra zdravega življenjskega sloga in hkrati opomin, da brez njiju preprosto ne gre. Dovolj je namreč dokazov, da je mogoče z zelenjavo in sadjem premagati bolezni, shujšati, doseči boljše počutje in videz, predvsem pa z vsakodnevnim uživanjem raznovrstne zelenjave in sadja postati ali ostati krepkega zdravja, odpraviti različne zdravstvene težave, ohraniti čilost, mladostnost in vitalnost. Dejstvo je, da organizem potrebuje svežo hrano, medtem ko ga industrijsko predelana umetna hrana, s katero so v sodobnem času preplavljeni različni super-, inter-, mega- in podobni marketi, obremenjuje ali mu celo škodi. To ugotavlja vse več ljudi, vendar pa v hitrem življenjskem tempu in ob številnih obveznostih ni vedno lahko telesu zagotoviti, kar potrebuje. Mnogo enostavneje je na poti v službo ali šolo in iz nje mimogrede pojesti, kar ponujajo lokali s hitro hrano, kupiti sendvič in plastenko umetne pijače.

S sadno-zelenjavnimi smutiji lahko presenetljivo hitro in enostavno organizmu zagotovimo zadovoljiv dnevni vnos hranljivih in za zdravje koristnih snovi. Dnevno priporočenih »pet na dan« ali celo več brez težav spravimo v velik, najmanj tri- ali še bolje petdecilitrski kozarec smutija. Njegovi prednosti sta tudi, da ga lahko vzamemo s seboj in da zanj lahko uporabimo sadje in zelenjavo, ki sta že prek optimalne zrelosti in svežine. Nekateri smutiji so zelo gosti in nasitni, nekatere lahko postrežemo tudi kot sladico.

Najprej trde, nato mehke sestavine

Za pripravo smutijev potrebujemo kakovosten in ustrezno močan električni mešalnik, kar je še posebej pomembno, kadar vanj dodamo oreščke, zamrznjene sestavine ali druga trda živila. Ročni mešalnik zadošča le za smutije iz mehkega sadja. Poleg kozarcev za sprotno uporabo potrebujemo tudi večji steklen kozarec ali vrč s pokrovom. Uporabimo lahko katerokoli sveže sadje in zelenjavo (izjemoma tudi zamrznjeno, posušeno ali vloženo), jogurt, kakavova zrna, oreščke, po želji tudi led, nekateri dodajajo tudi sladoled, sladkorni sirup in alkohol, ki pa se jim za zdrav napitek raje izognimo. Preprost smuti naredimo le iz dveh sestavin, ki se po okusu ujemata, za več raznovrstnosti pa uporabimo več različnega sadja in zelenjave.