Naredite si svoje eko tablete za pomivalni stroj!

Preizkusila sem že mnogo ‘eko’ čistil in detergentov za pomivalni stroj. Od tistih prvih nasvetov izpred 20-ih let, do zadnjih generacij z boraksom in sodo bikarbono. Vsa čistila so do neke mere delovala, vendar z njimi vseeno še nisem bila čisto zadovoljna. Poleg tega nisem bila, kljub zagotovilom strokovnjakov prepričana v 100% varnost boraksa, še posebej ne na posodi, iz katere jem hrano in pijem pijačo. Ko mi je detergenta zmanjkalo, sem si rekla: »Kaj pa, če bi samo odstranila boraks iz mešanice?« In to sem tudi storila, s tem da sem dodala mojo ‘skrivno’ sestavino, to je moje dobro staro čistilno sredstvo iz kisa in citrusov.

Po temeljitem preizkušanju 6 mesecev, sem izpopolnila recepte:

Čistilo za pranje posode

• 1 skodelica pralne sode (lahko tudi sode bikarbone)
• 1/4 skodelice citronske kisline
• 1/4 skodelice grobe soli
• 10-15 kapljic eteričnega olja citrusov (pomaranča, limona, grenivka …)

Zmešajte sodo, cistronsko kislino in grobo sol v plastični zrakotesni posodi. Dodajte eterično olje in zopet dobro premešajte. V predalček za čistilo za sijaj vašega pomivalnega stroja napolnite z nerazredčenim čistilom iz citrusov in kisa.
Doziranje: 1 čajna žlička za pomivanje navadne posode ali 1 žlica za zelo umazano posodo.

Eko domače čistilo iz kisa in citrusov

Stisnite sok iz 6 grenivk ali 8 pomaranč (ali 12 limon ali limet). Ta sok je dober in zdrav za pitje. Ostanke in usedline sočenja dajte v steklen kozarec. Nalijte beli kis na ostanke, dokler jih kis popolnoma ne prekrije. Posodo pokrijte in pustite, da stoji 2 tedna. Po 2 tednih mešanico precedite in shranite v steklen kozarec s pokrovom. Uporabite čistilo razredčeno z vodo 1:1. Super čistilo za  kuhinje, kopalnice, tla in še veliko več!

Naredite lahko tudi eko tablete za pomivalni stroj

Potrebujete:

• domače čistilo za pomivalni stroj  (recept zgoraj)
• modelčki za ledene kocke
• škropilko za vodo
• merilno žličko

1. Najprej poškropite modelčke za ledene kocke, da se detergent na dnu preveč ne strdi in potem kocka razpade, ko jo želimo dobiti ven iz modelčka.
2. V vsako odprtino damo po 1 žličko detergenta.
3. Poškropite modelčke še enkrat po vrhu. Sicer se bo čistilo nekoliko spenilo, vendar to ne bo uničilo detergenta.
4. Pustite čez noč, da se kocke strdijo in obrnite modelčke, da popadajo kocke in modela. In to je vsa umetnost, sedaj imate domače eko tablete za pralni stroj.

Predvzgoja paradižnikov za zgodnji pridelek

Večina vrtičkarjev seje paradižnike sredi marca in jih začne obirati nekje sredi julija pa vse tja  do sredine septembra. Če imamo veselje in voljo, lahko kako sadiko vzgojimo bolj zgodaj, da bomo ponosno obirali prve plodove lastnega pridelka že maja. Seveda je s tem nekaj dela, tudi stroškov, a v pusti zimi in zgodnji pomladi nam je to lahko v veselje. Več kot eno ali dve sadiki raje ne vzgajajmo, ker kasneje velike rastline zavzamejo precej prostora, pa tudi velike lonce je treba vsakodnevno prenašati.

Kako začnemo? V sredini ali proti koncu januarja v lonček  posejemo nekaj semen zgodnjih  ali balkonskih  sort paradižnika. Izbrati moramo res kvalitetno zemljo za pikirance. Tu ne smemo varčevati. Zalijemo in lonček pokrijemo s prozorno folijo, ki zadržuje toploto in vlago, da bodo semena prej vzklila. Ko rastlinice vzkalijo in imajo 2 klična lista, jih pikiramo. Najbolje v plastičen lonček, šotnega odsvetujem, ker je v njem slabša rast. Pikirance imamo še dva dni na toplem, potem jih prestavimo v malce hladnejši (15-22 stopinj) a čimbolj svetel prostor. Najbolje na južno okensko polico. Da sončno svetlobo maksimalno izkoristimo, zadaj za lončke, ki jih imamo na okenski polici, namestimo Alu folijo, ki odbija svetlobo nazaj na rastlino. Ker za lepo rast paradižnik potrebuje sončno svetlobo vsaj 8-12 ur, je januarja, februarja in delno marca, ko so dnevi še kratki, potrebno, da si pomagamo z dosvetljevanjem. V ta namen se dobijo posebne žarnice za vzgojo sadik. Navadne žarnice za gospodinjstvo pa niso primerne. Dosvetljujemo zjutraj, dokler ne posije sonce, in znova  popoldne, ko sonca ni več, tako da imajo rastline kontinuirano svetlobo 12 ur. Če je vreme oblačno, osvetljujemo ves dan. Žarnico namestimo nekaj cm nad rastlino, da je učinek svetlobe večji, vendar ne preblizu, da je ne zažgemo. Tako bodo rastline močne in pokončne. Če je svetlobe premalo in je pretoplo,  postanejo sadike pretegnjene.

Paziti moramo tudi pri zalivanju. Zalivamo šele, ko se zemlja popolnoma izsuši. Preveč zalivanja povzroči gnitje. Vsake toliko rastline pognojimo, najhitrejši učinek je s foliarnim gnojilom. Ko je potrebno, rastline presadimo v večje lonce. Ko se pojavijo cvetovi, imamo sadike pretežno še notri, kjer ni vetra in žuželk, da bi jih oprašili. Zato to opravimo ročno in sicer vsak dan, najbolje dopoldne, malo stresemo rastlino. Kadar je čez dan toplo in sončno, rastline prenesemo ven, da se utrdijo in navadijo zunanje svetlobe. Zvečer jih spet prenesemo noter. Ob taki skrbni vzgoji nas bodo prvi zreli plodovi razveselili že zelo zgodaj.

Take vzgoje se lahko lotijo tudi tisti brez vrta saj imajo lahko rastlino na balkonu. Če je zastekljen, še toliko bolje.

Ozimnica za mrzle mesece – naredite si jo sami

Domača ozimnica? Ste že pomislili, da bi si pripravili svojo ozimnico? Poleti je na vrtu vsega v izobilju in želimo si, da bi del tega lahko uživali tudi pozimi, ko so na voljo le sadeži in zelenjava iz oddaljenih krajev. Z nekaj volje, predanosti in dobrih domačih receptov lahko pripravimo številne različice slastnih zalog, ki bodo dobrote z domačega vrta vnesle tudi v zimske obroke.

Na domačem vrtu ali njivi pridelujemo z največjo pozornostjo in ljubeznijo, poznamo vsako rastlino po imenu, vemo, kako je rasla, kakšne težave je imela in kako je na koncu postala lepa in močna. Vsaki smo dali del svoje energije in ji pomagali v težavah, jo zalivali in zaščitili pred soncem in zmrzaljo. Marsikdaj nas je presenetila s svojo vztrajnostjo in močjo, da prežene škodljivce ali se obnovi po toči.

Ozimnica in njena priprava

Sadovi teh rastlin so nam blizu in nam v resnici dajejo največ »hrane« ‒ ne le v materialnem oziru, temveč tudi v smislu vitalnosti in notranjega zadovoljstva. Kaj šele glede okusa, ki je poln arom, barve so še dolgo žive in površina bleščeča.

V času, ko je svet postal »globalna vas«, smo se navadili, da lahko kadar koli posežemo po sadežih z drugih kontinentov in da lahko jemo jagode ali paradižnik preko celega leta. Narava tu, kjer mi živimo, je podvržena ritmu štirih letnih časov in tudi naše telo se je v mnogih tisočletjih navadilo tega ritma. Rastline z nami delijo ta košček sveta in so naše sopotnice že od pradavnin. Z njimi sobivamo, njihov vonj nas prežema od zgodnje pomladi, vse dokler sneg ponovno ne prekrije zemlje. Še pozimi so z nami posušene, v obliki čajev in začimb. Njihov vonj nam daje občutek varnosti in domačnosti. Rastline, ki nam dajejo hrano, pa skrbijo za naše zdravje. Krepijo naš imunski sistem in omogočajo, da lažje prebrodimo telesne in duševne težave. Zavedati pa se moramo, da imajo to sposobnost le naravne, ekološko gojene rastline, saj v sebi hranijo znanje, kako premagati težave, kako zaceliti poškodbe, kako rasti v prekisli zemlji, kako preživeti sušo, ob premagovanju težav so razvile zdravilne snovi, ki enako pomagajo tudi nam.

Pomembnost gojenja

Solata, ki je rasla v rastlinjaku kot hidroponika, brez prsti in je z vodo dobila vsa hranila, nikoli ni videla sonca ne čutila vetra, nima vseh teh znanj. Kmalu po tem, ko jo odrežejo, oveni, saj njeni listi nimajo trdnosti, ki jo daje veter, in tonusa, ki ga dajejo minerali iz prsti. Tudi ostala zelenjava iz rastlinjakov, ki raste v strogo nadzorovanih pogojih ter jo natančno zalivajo in gnojijo, je le bleda senca svojih prednikov, ki so dajali hrano tisočem generacij ljudi. Sadje, ki ga škropijo vsak teden in gnojijo preko listov, tudi ne ve, kako se ubraniti žuželk, kako zavarovati svoje zaloge vode in sladkih sokov. Stare sorte sadja imajo neverjetno močno aromo in nam dajejo energijo tudi v dolgih zimskih dneh. Zaradi tega so ljudje že od nekdaj sušili sadje, rože in nekatere vrste zelenjave.

Ravno tako kot zelenjava tudi semena hranijo v sebi sonce in svetlobo poletja. To je energija, ki spi in čaka, da bo dala življenje novemu kalčku, ki bo zrasel iz semena. Zato so tako dragocena žlahtna olja, ki jih dobimo s hladnim stiskanjem. V naših krajih je bila ozimnica zelo pomembna, ljudje pa že od nekdaj stiskajo sončnično, oljčno, bučno olje in olje ogrščice. V zadnjem času pa se spet vračata laneno in konopljino olje. Ti dve sta zaradi visoke vsebnosti omega 3 občutljivi na svetlobo in toploto, zato sta primerni za hladno uživanje. Za pripravo ozimnic pa so bolj primerna stabilna olja sončnic, ogrščice in oljčno olje.

Pripravite svoje zaloge

Letos imamo veliko bučk vseh barv, oblik in velikosti. Le kaj bi z njimi? Odgovor je ozimnica!
Bučke so sadeži sonca in vode, polni mineralov in vlaknin. Kako bi nam pozimi dobro delo malo te poletne svežine, malo svetlobe iz kozarca! Seveda bučke lahko tudi zamrznemo, vendar se na ta način izgubi večina svetlobe, ki jo imajo v sebi, okus pa postane neprepoznaven. Predlagam drug, bolj star način:

Solata iz bučk

• 2 kg buč
• 500 g zrelih rdečih paprik
• 500 g korenčka
• 3 dcl sončničnega ali sezamovega olja (lahko tudi oljčnega, če ga imate rade)
• 2 jušni žlici koriandrovih semen
• 1 jušna žlica semen črne (ali bele) gorčice
• 5 zrn popra
• 3 klinčki
• 5 lovorovih listov
• 1 jušna žlica semen rimske kumine (če je ne marate, uporabite domačo kumino)
• 35 g morske soli
• 2 dcl močnega jabolčnega kisa (ali kisa za vlaganje, če vam je ljubši)

Zrele ali na pol zrele bučke olupimo, če je to potrebno (hokaido buč ni treba lupiti), jim odstranimo semena in nezdrave dele. Razrežemo jih na 1cm velike kocke, ki jih operemo v vodi, ki smo ji dodali malo kisa. Posebej očistimo paprike in korenček, operemo in razrežemo na podobne koščke kot bučke.
V večji posodi segrejemo olje in vanj dodamo kumino, delno strta koriandrova semena in seme gorčice, ki ga ne stremo. Ko zacvrči, dodamo še ostale začimbe, razen soli in kisa.
Ko čez pol minute iz posode lepo zadiši, dodamo najprej korenček, mešamo, po 2 minutah papriko, premešamo in nato še buče. Pražimo vsaj 5 minut, da zelenjava lepo postekleni, nato dodamo sol, premešamo in dodamo še kis. Kuhamo še 5 minut in ugasnemo ogenj. Morda bo potrebno dodati še 1 ali 2 dl vode.
Posebej pripravimo lončke za vlaganje, ki naj bodo res čisti, pokrovčki pa novi in oprani. Še vročo »solato« damo v kozarčke, dobro zapremo in pustimo, da se počasi ohladi. Med polnjenjem kozarčkov lahko odstranimo klinčke, saj bi njihov okus s časom postal premočan.

Bučke v olju

Kaj pa pravite na malo mediteranskega pridiha? Vaša ozimnica naj bo pestra. Bučke so odlična priloga in nas rešijo iz zagate tudi, kadar vsega ostalega zmanjka. Kako slastni so ocvrti kolobarji bučk, začinjeni z baziliko ali drobnjakom! Pripravimo si kozarce različnih velikosti, saj bomo včasih potrebovali malo, drugič pa nekaj več sončne zelenjave.

• 3 kg bučk zucchini
• 1 l sončničnega olja
• 2 jušni žlici soli
• 200 g mandljevih lističev
• približno 1 l oljčnega olja
• za vsak kozarec po en lovorov list

Bolj zrele bučke olupimo, razrežemo na 5 mm debele kolobarje in po potrebi odstranimo semena. Bučke nato posolimo in pustimo pol ure stati, da iz njih delno odteče voda. Med tem v ponvi (brez olja) prepražimo mandljeve lističe. Segrevamo jih le toliko, da lepo zadišijo, ne smejo pa se zažgati.
Bučke posušimo s čisto kuhinjsko krpo in ocvremo v sončničnem olju. Olje naj ne bo prevroče, da ne zažgemo bučk, pri cvrtju pa se morajo še nekoliko posušiti. Ko kolobarji dobijo lepo rumeno barvo, jih poberemo iz olja in odcedimo. Zložimo jih v kozarce tako, da na vsako bučko potresemo ščepec praženih mandljev in dodamo po en lovorov list. Ko so kozarci polni, dolijemo še oljčno olje in dobro zapremo. Hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Ko bomo odpirali kozarce, uporabimo olje za solato ali z njim zabelimo krompir ali polento. Bučke po želji začinimo še z origanom in česnom.

Melancane v olju

Enako kot bučke pripravimo tudi jajčevce:

• 8 srednje velikih jajčevcev (naj bodo čim bolj čvrsti)
• 3 jušne žlice soli
• 1 l sončničnega olje
• 1 l oljčnega olja

Jajčevce razrežemo na 5mm debele kolobarje, posolimo in jih zložimo drugega vrh drugega na več kupčkov. Obtežimo jih s pladnjem, na katerega smo dali skledo z vodo. Tako bodo spustili črno grenko tekočino, ki jo odlijemo stran. Nato jih ocvremo v sončničnem olju, odcedimo in zložimo v kozarce. Zraven lahko damo nekaj koriandrovih in gorčičnih semen. Ko so kozarci polni, jih zalijemo z oljčnim oljem in dobro zapremo.
Jajčevci na ta način so odlični za hitro pripravo jedi.
Skuhamo naše priljubljene testenine ali riž. Jajčevce iz kozarca razrežemo na trakove, zmešamo s testeninami (ali kuhanim rižem), začinimo z baziliko ali origanom in dober tek!
Še boljši so v sendviču, ki smo ga namazali s tofujevim namazom ali skuto.
Olje, ki ostane, je odlično za solate ali pripravo drugih jedi.

Pečena paprika

• 3 kg rdeče paprike
• 1 l oljčnega (ali kakega drugega) olja
• 4 stroki česna
• 20 g semena bele gorčice

Papriko dobro operemo in jo zložimo na pekač, brez maščobe. Pečemo 15 minut v pečici na 180 °C. Vmes preverimo, da paprika ne počrni. Pekač vzamemo ven, obrnemo papriko in pečemo še 5 minut. Če vaša pečica nima ventilatorja, dvignite temperaturo na 200 °C in med peko večkrat za trenutek odprite vratca, da izpustite paro ven.
Olupimo vsako papriko posebej, saj se tanka lupinica kar sama odlušči. Kjer se ne olupi zlahka, jo pustimo. Paprike zložimo v kozarce, dodamo malo česna, narezanega na tanke lističe, in semena bele gorčice. Zalijemo z oljčnim oljem in dobro zapremo.
Dobili smo odlično solato za pozimi, ki je priljubljena tudi na obloženih kruhkih. Olje iz kozarcev pa porabimo za pripravo kislega zelja ali omake za testenine.

Kompot iz ringlojev

• 5 kg sliv ringlo (katere koli sorte)
• 3 l vode
• 500 g surovega trsnega sladkorja
• 5 nageljnovih žbic
• 3 skorjice cimeta
• 5 zvezdic zvezdnega janeža
• 5 cm dolg košček svežega ingverja
• lupina ene pomaranče (obvezno neškropljene) ali 3 kapljice eteričnega olja eko-pomaranče

Slive operemo in damo v lonec. Dolijemo vodo, dodamo sladkor in kuhamo do vretja. Ko zavre, dodamo še začimbe, ingver olupimo in narežemo na tanke kolobarje. Vre naj še 5 minut (oz. toliko, da se neha peniti). Še vroč kompot nalijemo v čiste kozarce in dobro zapremo. Pustimo, da se počasi ohladi. V nekaj mesecih se bo kompot zgostil in postal še slajši.

Naj bo vaša ozimnica zdrava in okusna!

BINGO TORTA

Punomasno mleko ima oko 3-4% masti. Za poluobrano i obrano mleko, sva mast se uklanja i onda se (u slučaju poluobranog) delom vraća. Za odrasle osobe se preporučuje da u ishrani koriste mleko i mlečne proizvode od obranog ili poluobranog mleka. Pod obranim mlekom se podrazumeva mleko sa sadržajem mlečne masti manjim od 0.9%.

> Pogledajte još

Maline u piti

Maline se u kulinarstvu koriste kao sveže ili zamrznute, za izradu sokova, džemova, slatkog, kao i niza osvežavajućih, aromatičnih poslastica….

Purpurni napitak

Svež đumbir daje ovom napitku posebnu aromu svojom osvežavajućom, začinskom snagom. Ipak, pazite da ne preterate sa količinom pošto đumbir…

Makova štrudla

Semenke maka koriste se kao dodatak u proizvodnji hleba, a čuveni kolač naših ravničarskih krajeva je makovnjača. Energetska vrednost 100…

Feng šui preporuke: 7 rizičnih predmeta u kući nam kradu energiju

Da li primećujete negativnu energiju, nervozu i nedostatak harmonije u svom domu? Ukoliko je vaš odgovor “da”, verujemo da će vam dobro doći sledeći tekst…

Samo male izmene u porodičnom domu mogu doneti obilje pozitivne enegije i blagostanja. Vrlo često nismo ni svesni da određeni predmeti su zapravo “energetski vampiri” koji nam kradu pozitivnu energiju i ugrožavaju mir i harmoniju.

Kako bi u vašem domu i porodici zavladala samo pozitivna energija, posavetovali smo se sa feng šui stručnjacima: evo na kojih 7 stvari (ili loših navika) oni upozoravaju, zato što donose negativnu energiju u dom:

1. Prljava garderoba u uglu sobe

Ovo je jedna od prvi stvari na koju feng šui stručnjak upozorava kada je primeti u kući. Možda jeste najlakše ćušnuti prljavu odeću na pod u uglu sobe, ali treba da znate da se na tom mestu odliva i pozitivna energija iz doma. Trebalo bi da u svakoj porodici postoji prostor gde će se odlagati prljava garderoba za pranje – bolje je da imate i kantu za to u dvorištu nego prljave čarape po ćoškovima soba.

VIŠE: Feng šui pravila za sređivanje kuće

2. Cipele poređane ispred vrata

Bez obzira da li su poređane uz spavaću sobu ili bilo koju drugu ovi predmeti su pravi “energetski vampiri” pogotovo ako su prljavi.

3. Hrpa starih novina, magazina, papira i knjiga

Novine bacite u kantu za smeće čim ih pročitate, savetuju feng šui stručnjaci. Ukoliko sakupljate magazine ili knjige, čuvajte ih na policama, a ne podu ili uglu sobe. Razbacani po prostoru, ovi predmeti doneće lošu energiju.

4. Naprsli ili okrnjeni tanjiri, činije i čaše

Polomljeno posuđe donosi lošu energiju ko god da ga koristi, tvrde feng šui stručnjaci. Radije kupite najjeftiniji novi komplet nego da koristite skup ali oštećen komplet sudova. Korišćenje ovakvog posuđa može doneti uticati na karijeru ili finansije.

5. Prazne tegle pirinča, soli i šećera

Svima nam se dešava da nam zalihe najneophodnijih namirnica nestane, međutim feng šui učitelji kažu da nikada ne treba dopustiti da vam tegle u kojima držite pirinač, so i šećer budu potpuno prazne. Police sa praznim teglama u kuhinji utiču na sreću i harmoniju u porodici.

6. Mesto za sedenje ili spavanje ispod grede

Drvene grede su jedan od omiljenih dizajnerskih elemenata koji rado i četo viđamo u domovima. Međutim, ukoliko postavite sofu ili krevet ispod ovog detalja znajte da su otrovne strele negativne energije usmerene ka vama, objašanjavaju feng šui stručnjaci.

VIŠE: Šta svaki feng šui majstor mora da zna

7. Skromne porcije pirinča u tanjiru

Kada služite hranu gostima ili ukućanima pobrinite se da svaki član ima hrane više nego dovoljno. Ovo pravilo najpre važi za pirinač. Po feng šui načelima, nedostatak pirinča u tanjiru znači i nedostatak blagostanja. Ukoliko pretekne pirinča, dajte ga kućnim ljubimcima ili sačuvajte pa odneste onima koji su gladni.

KROMPIRJEV GOLAŽ – večje število receptov iz različnih virov na netu

1/2 kg krompirja, olupljenega, narezanega na kocke, kuhanega v slani vodi

1 bloška klobasa (ali hrenovka), narezana na koleščka

2 sesekljani čebuli

2 žlički sladke paprike

lovorjev list

2 žlici paradižnikovega koncentrata

timijan

mleta kumina

4 žlice narezanih šampinjonov v slanici

2-3 žlice moke

olivno olje

majaron

*************************************************

MARMELADA IZ KUTIN

Kako da novac ostane u kući: pročitajte 10 narodnih verovanja

Da bi novac koji ste zaradili voleo vašu kuću, onog dana kada dobijete platu nemojte da potrošite nijedan dinar, verovali su naši stari…

1. Kada pozajmiti pare i tražiti povišicu.

Povišicu treba da tražite u sredu tokom dana. Ne pozajmljujte novac prijateljima i poznanicima u utorak. Kako kažu verovanja, ujutru treba davati i uzimati zajam, zato što bilo kakve operacije s parama koje obavljate uveče ili noći vode u propast. Trudite se da nikada ne tražite zajam, a da češće dajete novac onome ko ga od vas traži jer ćete tako da ga programirate da vam vrati na drugi način.

2. Plata treba da prenoći.

Da bi novac koji ste zaradili voleo vašu kuću, onog dana kada dobijete platu nemojte da potrošite nijedan dinar. Cela suma trebalo bi, po verovanju, da prenoći u vašem domu.

3. Šta se ne pozajmljuje komšijama…

Ne valja pozajmljivati komšinici hleb ili so jer novčana sigurnost može da napusti vaš dom i ode u komšijsku porodicu.

4. Kućna pravila za pun budžet.

Novca neće biti ako zviždite u sobi i mrvice sa stola čistite rukom.

5. Kada džepovi donose novac.

Džepove odeće koja visi u ormanu napunite sitnim papirnim novcem. Pare ne vole iscepane džepove ili otpalu dugmad.

6. Staro verovanje o metlama.

Da bi u kući bilo para, metlu treba da postavite drškom nadole.

7. Napravite trougao od 10 dinara.

U najmanjoj pregradi novčanika čuvajte novčanicu od 10 dinara savijenu u trougao. Takođe, u novčaniku treba da postoji i srećna moneta – prvi zarađen novac ili onaj dobijen od dobrog čoveka. Tu novčanicu ne valja potrošiti – ona je talisman finansijske sigurnosti. U suprotnom, pare mogu da se naljute i da ne dolaze do vaše ruke.

8. Čuvajte kovanice.

Nikada ne držite novčanik prazan, neka u njemu bude makar pokoji novčić. Sav novac mora da bude glavom stranom okrenut prema gazdi.

9. Ne kradite tuđu sreću.

Dobijene pare na kocki, zarađene nepošteno, nađene ili pocepane, ne donose sreću i zato ne treba da se zadržavaju u vašem novčaniku. Podelite ih sirotinji ili ih brzo potrošite.

10. Čuvajte krupnu novčanicu.

U kući ili u stanu treba godinu dana čuvati krupnu novčanicu, koja će se napuniti vašom energijom i početi da privlači novac.

Solatni prelivi za vse okuse

Solate so idelane za ljudi, ki radi zdravo živijo in za tiste, ki bi radi shujšali. Solate lahko naredite iz sveže ali kuhanje zelenjave, iz zelja, zelene solate, radiča, stročjega fižola, paprike, paradižnika, čebule, koruze, rdeče pese in še in še bi lahko naštevali. Okus solate pa si lahko popestrimo tudi z različnimi obelami, ki se ena od druge razlikujejo tudi po zdravilnih sestavinah.

Olja, različne barve in okusi

Vsi poznamo in pogosto uporabljamo obelo za solato iz soli, kisa in olja. Pri tem je uporaba različnega olja koristna popestritev, tudi z vidika zdravja. Bučno olje denimo velja za enega najbolj okusnih, je pa tudi zelo zdravo. Ima namreč veliko linolne in linolenske kisline, veliko vitamin E, bučno olje krepi mišice mehurja in pri moških preprečuje povečanje prostate. Ima fitosterine, ki znižujejo holesterol ter omega 3 in omega 6 maščobne kisline. Zato bučno olje krepi imunski sistem, varuje telo pred raznimi vnetji, obnavlja kožo in tako dalje.

V Sloveniji je zelo razširjena tudi uporaba oljčnega olja, ki blagodejno vpliva na srčno-žilni sistem, varuje pred artritisom in celo nekaterimi vrstami raka, kot je denimo rak dojke. Vsebuje okoli osemdeset odstotkov mononenasičenih maščobnih kislin, antioksidante polifenole in vitamin A, E, D in K.

Zelo pogosto in priljubljeno je sončnično olje, katerega prednost je v tem, da solati ne doda okusa. Ob tem vsebuje nenasičene maščobne kisline, vitamin A, E in D ter kalij, magnezij, fosfor.

Vse bolj priljubljeno je tudi laneno olje, ki je bogat vir omega 3 maščobnih kislin, vsebuje pa tudi omega 6 maščobne kisline. Poskusite lahko s sezamovim oljem, ki je bogat vir esencialnih maščobnih kislin in aminokislin. Vsebuje tudi vitamin A in B. Vse bolj pogosto je konopljino olje, ki vsebuje koristne omega 3 in omega 6 maščobne kisline.

Tudi izbira kisa je pomembna

Poleg tega, da jabolčni kis pomaga pri hujšanju, je tudi dobrega okusa in zdrav. Med drugim ščiti srce in ožilje, ugodno deluje na prekrvavitev, pomaga pri uravnavanju holesterola, maščob in sladkorja v krvi ter zmanjša možnost povišanega krvnega pritiska. Ugodno vpliva na delovanje ledvic in jeter, deluje tudi antibakterijsko. Ima visoko vsebnost kalija.

Pri hujšanju pomaga tudi vinski kis. Tudi vinski kis je zdravilen, saj vsebuje številne minerale in druge elemente, kot so kalcij, magnezij, kalij, fosfor, železo in baker. Poleg tega temen viski kis ugodno deluje tudi na kardiovaskularni sistem.

Čeprav je balzamični kis narejen iz grozdja, ni vinski kis, saj ni narejen iz vina. Je narejen iz stiskanega grozdja, kateremu ni bilo dovoljeno fermentirati v vino. Sok pustijo več let starati v hrastovih sodih, nato pa ga prelijejo v sode narejene iz različnega lesa, denimo iz češnje ali kostanja. Ves postopek da pravemu balzamičnemu kisu odličen okus, zaradi tega dolgotrajnega in dragega postopka pa ima balzamičen kis tudi svojo ceno.

Med priljubljene kise za solato štejemo tudi aromatiziran kis, ki je vinski kis z dodanimi začimbami in zelišči, lahko mu dodajo tudi sadje, ingver ali denimo česen. Poznamo tudi bolj posebne različice, kot sta aromatiziran kis s klinčki ali malinami. Vse pogosteje gospodinje uporabljajo rižev kis, ki ga pridobivajo s fermentacijo riža. Ta kis je zelo zdrav, čisti organizem in pomaga pri prebavi.

Namesto kisa lahko uporabite limonin sok, ki ima prav tako številne pozitivne lastnosti. Limona je namreč izjemno bogat vir vitamin C, ki med drugim krepi imunski sistem in telo varuje pred raznimi obolenji.

Do kislega zelja in repe v nekaj korakih

Zelje in repa sta vrtnini, ki ju lahko obiramo v jeseni in sta tudi dolgo obstojni. Tako da ju lahko jemo še daleč v zimo. S setvijo teh dveh kultur si tako priskrbimo zelenjavo, ki jo bomo lahko svežo uživali tudi še takrat, ko ostale zelenjave ne bo več na voljo.

Upamo sicer, da ste do sedaj zelje tudi že posejali. Če ga še niste, pa pohitite in izberite zgodnje sorte, ki hitreje dozorijo. Zelje je ena izmed vrtnin, ki bi morala biti prisotna na vseh naših vrtovih. Vsebuje namreč veliko vode in vlaknin, vitamin C, vse vitamine iz skupine B ter tudi mikroelemente, kot so mangan, selen in cink. Uživanje zelja pomirja, sprošča, krepi imunski sistem ter pospešuje nastajanje krvi in barvil na koži in laseh.

Za setev repe je čas v juliju in avgustu.

Setev in nega

Zelje lahko sejemo od marca do aprila, če seme sejemo v zavarovani prostor, ter maja in junija na prosto. Seme zelja navadno kali od 8 do 12 dni. Sejemo lahko seme ali pa si kupimo že pripravljene sadike in jih sadimo na končno mesto. Sadike si lahko vzgojimo tudi sami, saj je to pri zelju enostavno. Seme zelja namreč kali že pri 5 ˚C, zato ne potrebujemo ogrevanega rastlinjaka. Mlade rastlinice zelja pa prenesejo tudi krajše obdobje s temperaturami pod 0 ˚C. Če si sadike vzgajamo sami, je čas presajanja sadik 30‒35 dni po setvi. Sadimo na razdaljo 50 x 60 cm. Če bomo sejali zgodnje sorte, bomo prvi pridelek lahko pričakovali že od maja dalje. Ker smo na vrtu navadno s prostorom omejeni, moramo paziti le, da ob zelju sejemo vrtnine, ki sodijo v t. i. skupino dobrih sosedov za zelje, to so: nizek fižol, grah, kumare, korenček, facelija, rdeča pesa, solata, zelena, špinača, paradižnik, krompir, endivija, por, blitva, kamilica, kumina, koper. Ker zelje raste zelo počasi, lahko hitro rastoče vrtnine sejemo kar med zelje. Izkušnje so pokazale, da je na osebo dovolj do 10 zeljnatih glav. Lepe zelnate glavice bomo dobili, če bomo skrbeli, da bo imelo zelje dovolj vode. Zato je pomembno, da ga poleti v obdobju hude vročine redno zalivamo. Prav tako moramo paziti na plevel. Zelje namreč raste zelo počasi in ga pri tem plevel še dodatno ovira.

Repa

Repo julija in avgusta sejemo na prva prosta mesta, ki se pojavijo na vrtu, ko nekatere vrtnine, kot je na primer zgodnji krompir, že zapustijo naš vrt. Pred setvijo repe moramo tla prekopati ali vsaj prerahljati. Repo sejemo v vrsto, in sicer tako, da je v vrsti razdalja med semeni 5 cm, med vrstama pa 45 cm. Ko kupujemo seme, bomo opazili, da lahko kupimo semena sort tako s podolgovatimi kot z okroglimi koreni. Naj samo poudarimo, da med njima po okusu ni bistvene razlike. Med rastjo potrebuje repa veliko vlage, v nasprotnem primeru postanejo gomolji repe trdi. Dobri sosedje repe v vrtu so ognjič, žametovka, grah, fižol, špinača in solata. Če jo posejmo v dolžini 1,5 m, bo to zadostovalo za enega družinskega člana. Seme repe kali 5‒7 dni in že po petih do šestih tednih lahko pričakujemo prve pridelke.

Pobiranje in skladiščenje pridelkov

Ko je zelje zrelo, odrežemo glave. Le-te ne peremo, temveč odstranimo zgolj zunanje (umazane) liste. Zeljnato glavo nato lahko hranimo na hladnem. Če pobiramo sveže zelnate glave, lahko v poznem poletju ali jeseni, ko imamo glav obilo, z lopato prirežemo del korenin. To storimo tako, da lopato ob korenu navpično zapičimo v zemljo. S tem umirimo rast zeljnatih glav ter preprečimo, da bi glave ob obilnem poletnem ali jesenskem deževju popokale. Glave pa tako ostanejo na njivi in tako sveže dalj časa. Iz svežega zelja lahko pripravimo mnogo zanimivih jedi, kot so solate, enolončnice itd., najbolj poznano pa je gotovo kislo zelje. Marsikateri vrtičkar pridela dovolj zelja za svežo potrošnjo, a ga ne kisa, saj za to potrebujete več zeljnatih glav ter prostor, kamor postavi posodo za kisanje zelja. Vendar pa lahko zelje kisamo tudi v steklenih kozarcih, s čimer porabimo manj prostora in tudi malo zeljnih glav za tako vrsto kisanja. Tako si lahko pripravimo nekaj te okusne jedi za zimsko obdobje.

Ko so repe zrele oziroma so večje od žogice za namizni tenis, izpulimo vsako drugo rastlino, s čimer naredimo več prostora za ostale. Repo lahko pojemo surovo ali pa jo uporabimo v enem izmed številnih receptov. Lahko jo skladiščimo v zasipnici, v izjemnih premerih tudi kar v zemlji, kjer raste. Repa namreč raste tudi pri temperaturi malo pod 0 ˚C. Seveda pa jo lahko tudi naribamo in si pripravimo kislo repo. Okusni pa so tudi mladi listi. V ta namen lahko novembra izberete nekaj korenov repe ter jih posadite v lonce za siljenje za mlade liste.

Kisanje zelja in repe

Zelje in tudi repo lahko kisamo kar v steklenih kozarcih. To naredimo tako, da jih napolnimo z naribanim zeljem ali repo. Dodamo sol, in sicer 1‒2 % soli glede na količino repe oz. zelja, po želji pa tudi nekaj zrn popra, janeža ali lovorjev list. Vse dobro potlačimo. Vode ne dodajamo. Kozarce na rahlo zapremo in postavimo na temno mesto. Tako omogočimo, da še vedno prihaja do izmenjave plinov. Po nekaj dneh pa kozarec tesno privijmo. Čez 3 do 4 tedne se že lahko sladkate z domačim kislim zeljem ali repo.

Bolj poznana pa je klasična metoda kisanja repe in zelja. V ta namen ju narežemo, naribamo, lahko pa tudi celo naložimo v lesene ali plastične posode. Izmenično polagamo plast repe/zelja in soli. Soli naj bo od 1 do 2 %. Vse skupaj zelo dobro potlačimo, tako da se na površini pojavi voda. Nato vse skupaj dobro obtežimo z lesom ali kamenjem. Po nekaj tednih bomo lahko uživali v kislem zelju ali repi.