Category: Cvetlice

SPOZNANJE

Od nekoga, ki se spozna na spletne strani sem bila opozorjena, da vsak prispevek, ki je na mismozastvar.com in nima navedenega avtorja, lahko ti uporabijo za morebitno tožbo proti meni. Sama pri tem početju, ki mu pravim hobi spoznavam, da tisti, ki nočejo deliti avtorskih del s pomočjo copy-paste sami poskrbijo, da se tega ne da početi. Če sem kaj prepovedanega prenesla na mismozastvar.com, je bilo zato, ker mi je bil prispevek všeč in se je to dalo narediti. Se pa oproščam avtorjem za morebitno kratenje avtorskih pravic.

Pa lepo pozdravljeni,

Sonja Srna, mismozastvar.com

Razmnoževanje trajnic: preprosto s potikanjem -http://www.deloindom.si/trajnice/razmnozevanje-trajnic-preprosto-s-potikanjem-deljenjem in deljenjem

  • Besedilo: Robert Mabič
  • Fotografije: Robert Mabič
  • 13. 08. 2013
Trajnice lahko razmnožujemo s semeni, potaknjenci in deljenjem, kar je zelo praktičen in navsezadnje poceni način vzgoje sadik za gredice z barvitim cvetjem. Poleg tega bomo z deljenjem pomladili utrujeni videz posameznih rastlin, ki potrebujejo vsakih nekaj let temeljito prenovo za popoln učinek.
  • Razmnoževanje sivke s potaknjenci. Najbolje je, če vršičke narežemo zgodaj zjutraj.
  • Odstranjevanje listov na spodnjem delu potaknjenca.
  • Zarezovanje v spodnjem delu za boljše ukoreninjenje.
  • Pripravljen potaknjenec, povečali smo površino delovanja tistih celic, ki bodo poskrbele za čimprejšnji razvoj koreninskega sistema.
  • Pred potikanjem v prst.
  • Potaknjence potisnemo v zemljo vsakega posebej, tako da se ne dotikajo.
  • Potaknjence je treba obilno zaliti, potem pa je lonec najbolje postaviti v senco dreves.

Le toliko moramo počakati, da mine najhujša vročina, potem pa lahko začnemo in do jeseni bomo že imeli lepo število novih rastlin, ki jih bomo še pred mrazom posadili na gredice za bogato cvetenje v prihod­njem letu. Razmnoževanje večine trajnic je preprosto, bolj kot s semeni pa se odločamo za deljenje, ki je najpogostejši način, in potikanje vršičkov. Tako bomo lahko vzgojili točno določene sorte trajnic, s katerimi bomo zapolnili domače gredice ali jih delili s prijatelji.

Razmnoževanje s potaknjenci

Razmnoževanje s potaknjenci je preprost način pridobivanja novih rastlin, ki so genetsko popolnoma enake tistim, s katerih smo jemali poganjke. Tako lahko razmnožimo veliko vrtnih rastlin, predvsem pa tiste, pri katerih se deljenje in razmnoževanje s semenom ne obnese.

Čas rezanja potaknjencev

Režemo jih lahko čez vse vegetacijsko obdobje, razen v dolgotrajnejši suši in veliki vročini. Zgodnje jutranje ure, ko so si rastline čez noč opomogle in smo jih tudi dobro zalili, so najprimernejše, če ne gre drugače, pa lahko to naredimo tudi ob katerem koli času dneva. Jutranje vršičke lahko potikamo takoj v pripravljene posode, rezane že pred časom in shranjene pa najprej za nekaj časa postavimo v vodo, da si opomorejo.

Rezanje potaknjencev

Zelo pomembno je, da so rastline pred rezanjem potaknjencev dobro zalite, zalivamo pa jih, če dalj časa ni dežja, vsaj tri dni zapored. Potaknjence jemljemo z najlepših in lepo raslih rastlin. Izbiramo poganjke brez cvetnih popkov, dolge od pet do deset centimetrov. Poškodovani, tanki ali kako drugače na videz nezdravi poganjki niso primerni, zato jih izrežemo in zavržemo. Če ne potikamo takoj, narezane vršičke zavijemo v moker papir in shranimo v polivinilasti vrečki na hladnem.

Priprava potaknjencev

Najbolje je, če imamo narezane potak­njence vseskozi v vedru z vodo, da se, medtem ko jih pripravljamo na potikanje, ne izsušijo. Spodnji del očistimo listja, da ostane zelena samo zgornja polovica, pri rastlinah z velikimi listi pa za dve tretjini skrajšamo tudi zgornjo zeleno listno maso, da se zmanjša izguba vode. Pri tako priprav­ljenem potaknjencu tik pred potikanjem v rastni substrat (zemlja za potaknjence, vrtna zemlja …) naredimo z ostrim nožem še površinsko rano na eni ali obeh straneh dela, kjer smo odstranili listje in bo v zemlji. Tako povečamo površino delovanja tistih rastlinskih celic, ki bodo poskrbele za čimprejšnji razvoj koreninskega sistema. Potaknjence potaknemo v posodo z zemljo tako, da se ne dotikajo, in jih dobro zalijemo, lahko pa jih tudi zaščitimo s polivinilasto preluknjano vrečko, ki jo napnemo na oporo. Posode s potaknjenci postavimo na senčno mesto, najbolje v senco večjega drevja, in zanje redno skrbimo z zalivanjem in pršenjem, da se ne izsušijo. Na voljo so tudi hormonski praški za boljše ukoreninjenje, vendar se bo ob pravilnem postopku večina rastlin lepo prijela tudi brez tega.

Presajanje na gredice

Ko se potaknjenci ukoreninijo, jih previd­no ločimo, če so se jim korenine prepletle, in presadimo posamič v posode ali na stalno mesto na gredi. Ob ločevanju rastlin poskušamo obdržati na koreninah čim več rastnega substrata, da bo presajanje zanje čim manj stresno, lotimo pa se ga v oblačnem vremenu pred napovedanim deževjem. V toplem in navadno bolj vlažnem septembru bodo mlade rastline lepo napredovale in si še pred zimo izbojevale prostor ter nabrale dovolj energije za uspešno prezimovanje. Gnojenje je v tem obdobju razvoja nepotrebno in celo škodljivo, spomladi pred odganjanjem pa gnojimo kot ponavadi, z organskimi in drugimi gnojili.

Pribor za delo

Za razmnoževanje s potaknjenci ne potrebujemo drugega kot dober in oster nož, nekaj rastnega substrata za potaknjence, tega lahko kupimo v vrtnarskih trgovinah, in posode.

Razmnoževanje trajnic z deljenjem

Deljenje je najpogostejši način razmnoževanja trajnic, hkrati pa tako pomladimo že vidno utrujene in skromno cvetoče rastline.

Čas deljenja trajnic

Praviloma naj bi pozno poleti in zgodaj jeseni tako razmnoževali in pomlajevali spomladi in poleti cvetoče trajnice, jesenske cvetlice pa zgodaj spomladi. Torej lahko zdaj delimo vse tiste, ki so nehale cveteti. Denimo krvomočnice, kresničevje in druge, počakati pa moramo na ugodnejše rastne razmere, ki navadno nastopijo proti koncu avgusta in septembra. Letos posajenih rastlin ne delimo, na to moramo počakati do pomladi, lahko pa delimo vse starejše.

Priprave in deljenje trajnic

Presajanje in deljenje je za rastline stresno, zato jih na to postopoma pripravimo, tako da zrahljamo prst okrog njih in jih nekaj časa dobro zalivamo. Rastline, ki jih nameravamo deliti, dvignemo in razdelimo na več manjših z roko ali si pomagamo z vrtnim orodjem, kot so vile in lopata, pri nekaterih krvomočnicah pa preprosto izpulimo poganjke z nekaj koreninami ali jih razdelimo in posadimo.

Poznejša oskrba

Vsak del razdeljene rastline naj ima dovolj korenin in nekaj močnih poganjkov, posadimo pa jih v rahlo rastišče, ki ga zastiramo in vsakodnevno zalivamo, najbolje v jutranjih urah, in rosimo. Če po deljenju in presajanju nastopi daljše vroče in sušno obdobje, rastline s toplo in postano vodo zalivamo tudi čez dan, tla okrog njih pa zastiramo s sveže pokošeno travo.

SPOZNANJE

Od nekoga, ki se spozna na spletne strani sem bila opozorjena, da vsak prispevek, ki je na mismozastvar.com in nima navedenega avtorja, lahko ti uporabijo za morebitno tožbo proti meni. Sama pri tem početju, ki mu pravim hobi spoznavam, da tisti, ki nočejo deliti avtorskih del s pomočjo copy-paste sami poskrbijo, da se tega ne da početi. Če sem kaj prepovedanega prenesla na mismozastvar.com, je bilo zato, ker mi je bil prispevek všeč in se je to dalo narediti. Se pa oproščam avtorjem za morebitno kratenje avtorskih pravic.

Pa lepo pozdravljeni,

Sonja Srna, mismozastvar.com

Ukras u vrtu, lijek u kući – 5 biljaka za prirodnu ljekarnu

Sadite li vrt ovog proljeća ili razmišljate o biljkama koje možete posaditi na svom balkonu ili terasi, svakako uzmite u obzir neven, kadulju, majčinu dušicu i metvicu.

Osobito ako ste roditelj i razmišljate koje biljke bi bilo dobro imati pri ruci u svojoj maloj kućnoj, prirodnoj ljekarni.

Ove ljekovite biljke vrlo su otporne, pa ih lako možete uzgojiti i na malim prostorima, a svaki uloženi trud višestruko će vam uzvratiti.

U vrtu u kojem uzgajate povrće, neke od njih poslužit će ne samo kao ukras, već i kao odlična zaštita od raznih nametnika i bolesti.

Izbor biljaka je zaista velik, no ovih 5 predstavlja kvalitetnu bazu od koje ćete vi i vaši ukućani sigurno imati velike koristi.

1. Neven (lat. Calendula officinalis)

Gdje god ga posadili, njegovi lijepi žuti cvjetovi bit će predivan ukras od lipnja pa sve do prvih mrazeva.

Propustite li koji put pogledati prognozu vremena, ovi žuti cvjetovi djeluju poput meteorologa: ako su cvjetovi zatvoreni i nakon 7 sati ujutro, toga će dana padati kiša!

Čaj koji ćete napraviti od sušenog nevena djeluje protuupalno i jača imunitet, regulira menstruaciju, smiruje želudac i crijeva.

Budući da je iznimno jaka imunološka biljka, osobe s autoimunim bolestima ne smiju ga uzimati!

Poznata je i njegova vanjska upotreba, kod kožnih oboljenja.

Ova biljka s fitoncidima iz svog korijena odbija gliste nematode, pa ga je odlično posaditi pokraj gredice s mrkvom ili između ruža.

Ljekovita krema od nevena

Ova predivna prirodna krema poslužit će vam kao prva pomoć kod svih problema s kožom; crvenila, upala, prištića, osipa, za ublažavanje oteklina i opekotina, nakon uboda insekata.

Možete je koristiti i kao losion za cijelo tijelo, osobito za suha i ispucala područja na koži kao što su stopala i laktovi ili pak kao prirodni balzam za usne.

Omekšat će kožu, ublažiti osjećaj iritacije i boli te joj pružiti vrhunsku zaštitu od bakterija, virusa i gljivica.

Može vam poslužiti i kao pomoć kod hemeroida, modrica i proširenih vena.

Sastojci:

100 g kokosovog ulja
30 g svježih cvjetova nevena
staklenka s poklopcem

Priprema:

U posudi otopite kokosovo ulje, na laganoj vatri.

U staklenku stavite latice nevena i prelijte ih s otopljenim kokosovim uljem. Zatvorite staklenku poklopcem, ali ne do kraja.

Za izradu ostatka kreme, bit će vam potrebna posuda s vodom i tkanina (gaza, krpa).

U posudu s vodom, na dno stavite tkaninu, a na nju staklenku s kokosovim uljem i nevenom.

Ulijte vodu u posudu koja se grije, u razini koja je nešto viša od razine ulja i latica u staklenci.

Posudu držite na laganoj vatri između 4 i 6 sati, ovisno koliko snažan učinak kreme očekujete.

Voda ne smije zavrijeti – staklenka smije biti topla, ali ne vruća!

Nakon isteka vremena, procijedite ulje s laticama kroz gazu ili drugu tkaninu, dobro pritisnite tkaninu, kako biste sačuvali svaku dragocjenu kap.

Prelijte procijeđenu tekućinu u staklenku u kojoj ćete je čuvati. Uskoro će poprimiti čvrsti oblik, pa je koristite kao kremu.

2. Lavanda (lat. Lavandula officinalis)

Lavanda odbija razne insekte, te sprečava pojavu lisnih ušiju i mrava.

Cvjetne stapke se beru neposredno prije otvaranja, a suhe se mogu koristiti u razne svrhe.

Kao čaj najbolje ju je koristiti u mješavinama, a pomaže protiv migrene, nesanice, stresa, valunga i gljivica.

Jastučić od lavande

Male satenske vrećice napunite suhim cvjetićima i stavite u ormar. Takav jastučić, koji štiti odjeću od moljaca, ujedno osvježava prostor i daje karakterističan miris.

Kako bi dobili mirisan jastuk za odmaranje i opuštanje, veću jastučnicu (u omiljenoj boji) napunite punjenjem za jastuke i suhim cvjetićima lavande.

Macerat lavande

Šaku lavandinih cvjetova namočite u 2,5 dl maslinovog ulja, u staklenci.

Ostavite na suncu 40 dana, zatim procijedite.

Dobiveno ulje izvrsno je za njegu suhe kože, bolnih zglobova, te za masažu oduzetih udova nakon moždanog udara.

3. Kadulja (lat. Salvia officinalis)

Njenu izuzetnu ljekovitost izražava stara rimska izreka: „Zaprijeti li smrt, po kadulju u vrt!“.

Beru se mladi izdanci i listovi, koje sušite u hladu.

Čaj od kadulje kuha se tako da nepokriven vrije 3 minute, na laganoj vatri, čime isparava otrovan sastojak tujon.

Čaj od sušene kadulje djeluje baktericidno, fungicidno i antiseptički, pa je odličan za dišne organe, grgljanje kod upaljenog grla i laringitisa.

Može pomoći kod upaljene sluznice – usta (afte), želuca i crijeva.

Ovim čajem mogu si pomoći i žene u menopauzi, jer regulira jako znojenje, te ima blago smirujući učinak.

Jači uvarak (čajna kupka) pomaže kod kožnih bolesti, ekcema i svraba, te raznih gljivica.

Želite li kvalitetniju, jaču i sjajnu kosu koja je otpornija na lomove, ispirite je kaduljom.

Kadulja, majčina dušica i menta odbijaju leptira kupusara i puževe golaće, pa ih svakako posadite uz vaše kupusnjače, te sve zeleno lisnato povrće.

4. Majčina dušica (lat. Thymus serpyllum)

Riječ je o manjem grmu tamnoružičastih cvjetova intenzivnog mirisa.

Ima jaka antibakterijska svojstva, pa čaj od majčine dušice odlično djeluje protiv upala dišnih organa i svih vrsta kašlja, ali i protiv upale želuca, neredovitih menstruacija, te kod smetnji u mjehuru i bubrezima.

Korisna je paša za pčele jer i njih čuva od bakterijskih bolesti.

Kupka od majčine dušice

Za jačanje slabašne djece, oboljelih od dišnih bolesti, reumatičnih bolesnika napravite ljekovitu kupku.

U toplu vodu za kupanje ulijte čaj od majčine dušice. Kupka bi trebala trajati oko 20 minuta.

5. Menta (lat. Mentha piperita)

Menta ili paprena metvica odlikuje se snažnim mirisom mentola, koji hladi i djeluje kao prirodni anestetik.

Listove mente treba brati prije cvjetanja.

Čaj mente potiče metabolizam, olakšava disanje, djeluje protiv slabe probave i grčeva u želucu, za smirenje bolova u žučnom mjehuru i druge tegobe.

Iako je vrlo popularan i osvježavajući, treba napomenuti da prekomjerno ispijanje čaja od mente može naštetiti srcu pa s njime nemojte pretjerivati.

Macerat mente

Listove mente uberite po suncu i prosušite 2-3 dana.

Prelijte ih maslinovim uljem, te poklopljene ostavite stajati na toplom 40 dana.

Procijeđeno ulje stavite u tamne staklene boce.

Ovo ulje odlično je za masiranje protiv reume, gihta, migrene i glavobolje.

Uzgoj i berba

Prilikom odabira lokacije, uzmite u obzir da ove biljke vole sunčana mjesta, zaštićena od hladnoće i vjetra, kako bi mogle postići visoku koncentraciju eteričnih ulja i ljekovitih tvari.

Ljekovito bilje berite za lijepa i sunčana vremena, te sušite u hladu, na prozračnom mjestu.

Sušenjem određenih dijelova biljaka, imat ćete zalihu za cijelu zimu i napraviti bazu za svoju malu kućnu ljekarnu.

Odgovori

Razmnoževanje pelargonij

Pelargonije uvrščamo v več skupin: bršljanke, regalke, zonalke in dišeče pelargonije.

Naši balkoni in okenske police so bili letos obilo obsijani s soncem, tako da so nam rože bogato cvetele, če smo jih le primerno oskrbovali z vodo in gnojilom. Med njimi so še vedno najbolj pogoste pelargonije, ki jih ponavadi izbiramo za osončene lege, saj dobro prenašajo vroče poletne temperature in preživijo tudi ob malo bolj nerednem zalivanju.

Pelargonije izvirajo iz južne Afrike in so jih prek Anglije prinesli v Evropo. Uvrščamo jih v več skupin:

Bršljanke (Pelargonium peltatum), ki jih imenujemo tudi avstrijke, so povešave rasti. Ime so dobile po bršljanu podobnih mesnatih listih. Listi so v nasprotju z drugimi pelargonijami gladki.

Regalke (Pelargonium grandiflorum ali P. domesticum), pravimo jim tudi angleške, velikocvetne ali žlahtne pelargonije. Na Primorskem in Krasu jim rečejo tudi gorečke. Cvetovi so zelo veliki, živih barv.

Zonalke (Pelargonium zonale), pri njih je del lista – cona pogosto temneje obarvan z nagubanim listnim robom, od tod so dobile tudi ime. Cvetovi so združeni v okroglasta socvetja rdeče, rožnate, lila ali bele barve.

Dišeče pelargonije (Pelargonium graveolens), mednje sodi dobro znani roženkravt.


Čas je, da pomislimo na prihodnjo pomlad in razmnožimo balkonske rastline. Pelargonije lahko razmnožimo sami. Namesto da prezimujemo letošnje rastline, si mlade rastline vzgojimo vegetativno s potaknjenci.

Izberemo zdrave, vrhnje potaknjence, ki jih odrežemo tik pod tretjim kolencem. Na kolencu je namreč največ rastnega hormona. Potaknjence režemo z ostrim, čistim nožem. Popke in cvetove odstranimo, še boljše pa je, da izberemo poganjke brez cvetov.

Liste na tretjem kolencu odstranimo, zgornje liste pa, če so veliki, prikrajšamo za tretjino, da ni prevelikega izhlapevanja.

Pripravimo substrat, ki ga dobro namočimo. Pred potikanjem lahko rastline za boljše ukoreninjenje potisnemo v rastni hormon, dobimo ga v večjih vrtnih centrih.

V manjše lončke posadimo eno rastlino, v večje pa več rastlin ob robu, le dotikati se ne smejo. Potaknjence posadimo 1 do 2 cm globoko, ne več, da ne gnijejo.

Zalijemo jih šele po enem tednu, vmes pa jih lahko malo orosimo. Tako posajene rastline postavimo na svetlo in toplo mesto, pri okrog 20 stopinj.


Ko rastline poženejo in zrastejo novi listi, vemo, da so se ukoreninile. Presadimo jih posamič v lončke in prestavimo v hladnejši prostor, svetel, ne na neposredno sonce. Pazimo, da jih ne zalivamo preveč, izsušiti pa se zemlja tudi ne sme. Na tem mestu bodo počakale do marca, ko jih bomo presadili v večje lončke.

Rastline, ki smo jih vzgojili sami, bomo v maju posadili v cvetlična korita in jih po ledenih možeh ponosno postavili na ogled.

Katerokoli podskupino palergonij boste razmnoževali, naj bodo to bršljanke, regalke, gorečke, zonalke ali dišeče pelargonije, naj vam dobro uspejo.

Foto in tekst: Mojca Popelar

Jože Majes svetuje

Začnite razmišljati o pomladnem čiščenju telesa : korda Benedikta, kopriva, rman, breza, korenine potrošnika, korenine regrat, črna detelja, oreh list, preslica, trpotec. Zmešajte in popijte 1 liter čaja dnevno in se tako znebite strupov.

Kako sušimo zdravilne rastline?


Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se razkrojevalno delo kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo. Najpogostejši način preprečitve je sušenje. S tem rastlini odvzamemo vodo, s tem pa onemogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati.

Rastline imajo precej vode.
Korenine in zeleni deli 70 do 85% vode
leseni deli do 50%
plodovi 10 do 15%
mesnati plodovi pa celo do 95% (borovnice)
Za domače potrebe sušimo rastline na soncu, peči in v senci. Na soncu sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena.
Izjema je bezgovo cvetje, katerega tudi sušimo na soncu.

Poleti sušimo:
cvetje 3 do 8 dni
listje 3-6 dni
korenine, lubje 14 dni

Jeseni in spomladi pa čas sušitve podvojimo.
Pazimo na sušenje na peči kjer temperatura ne sme preseči 70 stopinj. Peč naj bo toliko topla, da nas ne peče v roko.

Posušene zdravilne rastline hranimo na suhem prostoru v papirnatih vrečkah. Zeli kot so baldrijan, melisa, meta vsebujejo močno dišeče hlapno olje zato morajo biti še posebaj dobro zaprte (najbolje je v pločevinastih škatlah ali kozarcih).

Ko shranjujemo čaje napišemo na vrečko oz. kozarec kakšno zel vsebuje in za kaj jo uporabljamo. Napišemo tudi datum. Po enem letu zelišča izgubijo svojo vrednost, predvsem dišeče snovi.

Kako pripremiti muškatle za zimu

Muškatle cvetaju svake godine ponovo, ukoliko se unesu u zatvoren prostor pre prvih mrazeva. Pripremljene za zimu, one mogu da sačekaju naredno proleće u svetlim podrumima.

Kako pripremiti muškatle za zimu

Za muškatle je optimalno svetlo stanište sa temperaturom od 5 do 12 °C. Pošto nemaju visoke zahteve za svetlošću, dovoljno im je mesto u blizini prozora. Zimi samo povremeno zalivati muškatle, jer one skladište vodu u debelim stabljikama. Zemlja treba da je malo vlažna. Muškatle ne treba prihranjivati sve do marta.

Muškatle često cvetaju i u jesen, ako su noći prijatne. Krajem septembra tebalo bi ukloniti sve cvetove, i sveže i uvele, kako bi biljka štedela energiju. Ukloniti uvele listove .Većina listova opadne preko zime. Uvele delove najbolje je ukloniti rukom. Odsecanje je lošija varijanta jer bi ostale samo kratke grančice.

Orezivanje je važan deo nege. Kako bi muškatle tokom godine bile guste i obilno cvetale, u oktobru ili u martu treba orezati biljku. Sve manje izdanke treba odseći tako da ostanu samo glavni.

Napravite organsko đubrivo za biljke: recept od kore banane

Omiljene banane nisu samo zdravo voće za nas, već i izvor hranljivih materija za naše biljke – pogledajte kako da napravite prirodno đubrivo za zelene kućne ljubimce i baštenske leje!

napravite_organsko_djubrivo

Verovali ili ne, od većine banana koje ljudi pojedu, kora završi u kanti za đubre! Potpuno neopravdano!

Ukoliko imate prelepu baštu i biljke kojima je potrebna dodatna nega, predlažemo da koru tropskog voća sledeći put sačuvate i počastite svoj vrt.

Poznato je da je banana izvor kalcijuma, fosfora, kalijuma i magnezijuma i da višestruko deluje na naš organizam, ali evo kako ti minerali deluju na zemljište i biljke.
Kalijum: pomaže da biljka bude jaka i da stvori otpornost na štetočine, a posebno je važna za rast paprati.

Kalijum: pomaže da biljka bude jaka i da stvori otpornost na štetočine, a posebno je važna za rast paprati.

Fosfor: snažno utiče na rast voća ili cveća.

Kalcijum: najvažniji mineral u zemlji jer omogućava da zemlja dobije kiseonik.

Kako bi vaše biljke i bašta dobili ove neophodne minerale, predlažemo da napravite đubrivo od kore banane.

Oljuštenu koru ostavite da se osuši (ne brinite što će pocrneti), pa sameljite u blenderu i rastvorite u vodi. Dobićete smesu koja podseća na šejk, a koje će vaše biljke obožavati.

Jednostavniji način pravljenja đubriva od kore banana je da iseckate koru i zakopate je u zemlju oko biljaka ili pospete po površini gde želite da zasadite u budućnosti. Možete je i osušiti i sakupiti veće količine pa ih pomešati s malčem i iskoristiti u “lazanja” baštovanstvu.

MAČJA META

Navadno mačjo meto so v zdravilne namene uporabljali že stari Rimljani. Tudi v srednjeveškem zdravilstvu je imela velik pomen, na kar kažejo mnogi stari zapisi. Iz nje so pripravljali čaje, izdelovali tinkture in olje ali pa so njene posušene liste kadili. Posušeno listje so svoj čas mešali tudi tobaku, imelo pa naj bi rahlo omamen učinek. Mačja meta deluje podobno kot druge vrste met, denimo poprova ali klasasta – blaži krče in vetrove v črevesju, ureja želodčne in črevesne težave ter preprečuje napenjanje. Lajša bolezni dihal, kot so bronhitis, katar, prehladi … Ker deluje pomirjevalno, je dobrodošla pomoč pri nespečnosti, razdražljivosti in stresu. V obliki obkladka jo polagamo na rane, praske in otekline. Olje, pridobljeno iz mačje mete, učinkovito odganja komarje.

WordPress Themes