JE MLEKO ZDRAVO (ELLE 2007)

Vedno več opozoril je slišati o tem, da je mleko, katerega belina nas spomni na popolno čistost, koktajl hormonov, antibiotikov, pesticidov, herbicidov, holesterola, alergenih živalskih beljakovin, laktoze, virusov in bakterij. Uživanje mleka naj bi znatno prispevalo k nastanku in razvoju mnogih resnih stanj in bolezni, kot so zasluzenost, zaprtje, anemija, diabetes, srčna obolenja, ateroskleroza, artritis, ledvični kamni, chronova bolezen, multipla skleroza, depresija, razdražljivost, alergije, levkemija in mnoge druge vrste raka.

Mnenja o vplivu mleka na zdravje so si zelo nasprotujoča.

Pasterizacija
Namen pasterizacije je uničenje bakterij, ki prenašajo bolezni, in preprečitev kisanja mleka. Pri tem pa se uničijo tudi koristni encimi, vitamini C, B12 in B6, del joda in mnoge koristne bakterije. Postopek naj bi tudi večino kalcija, ki je prisoten v surovem mleku, spremenil v netopno in za človeka neuporabno obliko.

Komu je namenjeno mleko?
Kravje mleko omogoča teličku, da v dveh do treh letih zraste v odraslo žival in pridobi nekaj 100 kilogramov teže, zato je koncentrat hormonov in beljakovin. Človeški ‘mladiček’, torej dojenček, raste veliko počasneje (25 let), v tem času pa pridobi od 50 do 90 kilogramov telesne teže in razvije sorazmerno večje in bolj razvejane možgane. Odrasel človek ne raste, zato ne potrebuje rastnih hormonov. Že ta preprosta logika, pravijo nekateri zdravniki in nutricionisti, dovolj jasno pove, da kravje mleko morda ni najbolj primerna hrana za ljudi. Å tevilne raziskave kažejo, da ima lahko pretirano vnašanje hormonov in beljakovin, ki so namenjeni izredno hitri rasti telička, na zdravje človeka zelo škodljiv vpliv.

Razlika med človeškim in kravjim mlekom
Človeško mleko ima drugačno sestavo kot kravje. Vsebuje več lecitina, ki je pomemben za rast možganov (raziskave so pokazale, da je inteligenčni kvocient dojenih otrok višji kot inteligenčni kvocient otrok, ki so bili hranjeni s kravjim mlekom), ter polovico manj beljako­vin v lahko prebavljivi obliki in polovico manj kalcija v organski
obliki. V kravjem mleku ni vlaknin, kar lahko povzroča zaprtje, je zelo malo železa, kar verjetno povzroča anemičnost, premalo niacina, linolske kisline, vitamina C, fosforja in taurina. Odrasel organizem pa ne proizvaja dveh pomembnih encimov za presnovo mleka – rinila za presnovo kazeina in laktaze za presnovo laktoze, mlečnega sladkorja –, zato mleko zanj ni ravno lahko prebavljivo.

Mleko in rak
Mleko vsebuje IGF-1, inzulinu podoben rastni faktor, ki je v enaki obliki kot v kravah prisoten v človeškem organizmu. Namen IGF-1 je, da spodbuja rast in množenje celic. Nekatere raziskave kažejo, da povečan vnos IGF-1 v telo vpliva na pospešeno množenje rakavih celic. Rak v telesu raste zelo počasi, tudi več let, preden se spremeni v resno bolezen. (Nekateri zatrjujejo celo, da so rakave celice prisotne v telesu vsake odrasle osebe, a v majhnih količinah, ki ne ogrožajo zdravja in se ne razmnožujejo.) Veliko znanstvenikov je odkrilo povezavo med IGF-1 in mnogimi vrstami raka (na trebušni slinavki, osrednjem živčnem sistemu, limfnih žlezah, kosteh, ledvicah, dojkah, prostati …).

Mleko in diabetes
Mleko naj bi bilo največji povzročitelj alergij pri otrocih in odraslih, še posebej alergena naj bi bila mlečna beljakovina kazein in mlečni sladkor laktaza. Povzročalo naj bi črevesne krče, kolitis, prehlade, vnetje sinusov, dihalne bolezni, povezane z astmo, vneto grlo. Raziskave so pokazale, da lahko prezgodnje izpostavljanje otrok mleku povzroči tudi nastanek diabetesa. Betakazein, ki je v mleku prisoten, lahko pri majhnih otrocih povzroči imunsko in alergij­sko reakcijo, ki je kriva za nastanek diabetesa v otroštvu ali pozneje v življenju. Izpostavljenost že majhnim količinam kravjega inzulina v otroštvu lahko pripelje do izgube tolerance za človeški inzulin.

Mleko in osteoporoza
S postopkom pasterizacije se kalcij v mleku, kot rečeno, spremeni v obliko, ki je telo ne more izkoristiti. Poleg tega naj bi živalske be­lj­a­­­kovine v mleku in mlečnih izdelkih kot tudi v jajcih in mesu zakisale kri. Ko poskušajo ledvice izločiti odvečne beljakovine, se iz telesa črpajo zaloge mineralov, predvsem kalcija iz kosti. Države z najvišjo porabo mlečnih izdelkov (ZDA in Skandinavija) imajo baje tudi najvišjo stopnjo obolenj za osteoporozo.
Osteoporoza naj ne bi bila bolezen premajhnega vnosa kalcija, temveč prevelike izgube kalcija zaradi nepravilne prehrane in sodobnega načina življenja. Največje živali na zemlji z velikimi skeleti in močnimi kostmi so izključno rastlinojede, torej dobijo vse potrebno za izgradnjo kosti iz rastlinske hrane.

Mlečni izdelki z malo ali nič maščobe
Že v 70. letih so znanstveniki odkrili močno povezavo med uživanjem mlečnih izdelkov in rakom na prostati, a so za to okrivi­li mlečne maščobe. Danes je vedno več dokazov, ki trdijo ravno nasprotno. Odstranjevanje maščob naj bi mleko naredilo škodljivo. Mlečne maščobe vsebujejo namreč vitamina A in D, ki sodelujeta pri izrabi kalcija in beljakovinskih elementov iz mleka, in brez njiju telo kalcij in beljakovine težko posrka. Ravno presežek kalcija pa v telesu zavira nastajanje kalcitrola, hormonalne oblike vitamina D, ki ima antikancerogene učinke na celice prostate. Z odstranjevanjem mlečnih maščob se odstrani tudi linolenska kislina, ki ima prav tako močne antikarcinogene učinke, in glikolipidi, ki preprečujejo prebavne motnje.

Mleko in bolezni srca in ožilja
Novejše raziskave kažejo, da bolezni srca in ožilja niso povezane z uživanjem nasičenih maščob, ki naj bi mašile arterije, kot smo verjeli do sedaj, temveč z beljakovinami v mleku, ki povzročajo imunsko križno reakcijo. Pri ljudeh z aterosklerozo je bila odkrita visoka raven protiteles proti mlečnim beljakovinam. K temu verjetno prispeva tudi proces homogenizacije mleka, ki razprši maščobe na mikroskopsko drobne delce, ki so dovolj majhni, da lahko neovirano vstopajo v krvni obtok skozi črevesne stene. Tam se razgradijo na več spojin, med katerimi je tudi ksantin oksidaza, ki razjeda tkivo krvnih žil. Telo se na poškodbe odzove tako, da pošlje nekaj več kot deset snovi, med njimi tudi holesterol, ki se kot obliž nalepijo na nastale rane in poskušajo zavarovati poškodovane arterije.

Gensko spremenjeno mleko
V ZDA so v 90. letih začeli uporabljati gensko spremenjeni rastni hormon, s čimer naj bi proizvodnjo mleka povečali za 20 do 30 odstotkov. Pri tem naj bi zamolčali izsledke raziskav, iz katerih je razvidno, da se je zdravstveno stanje večine podgan, na katerih so delali poskuse s tem hormonom, bistveno poslabšalo. Rastni hormon precej poveča koncentracijo IGF-1 v mleku. Njegova upo­raba naj bi pri kravah povzročala pogosto vnetje vimen (mastitis). To povzroča nastajanje gnoja, ki prehaja tudi v mleko. Potrebno je dodatno zdravljenje z antibiotiki, torej še več antibiotikov v mleku.

Kaj pa Evropa? Skladno z določili predpisov Evropske unije morajo države članice zagotoviti, da je dajanje govejega somatotropina (drugo ime za gensko spremenjeni rastni hormon) v promet na njenem ozemlju ali v okviru njihove jurisdikcije za namen trženja ali kakršnokoli dajanje govejega somatotropina kravam molznicam prepovedano.

Zeleni pašniki
Žal pa Evropa ni tako striktna glede uporabe nekaterih drugih snovi, ki pristanejo v mleku, kot so denimo ostanki antibiotikov in drugih zdravil, ki jih dajejo kravam, saj zaradi slabih in nenaravnih življenjskih pogojev pogosto obolevajo. Krave molznice preživijo svoj vek zaprte v hlevih in priklenjene tako, da jim je onemogočeno gibanje.

Vedno manj jih hranijo s travo in senom, ki sta njihova naravna hrana, in vedno več z različnimi pripravki iz soje in semen bombaža ter drugo industrijsko krmo, kot so odpadni produkti pekarn, kokošji gnoj in lupine citrusov. V njihovi hrani so prisotni tudi pesticidi, herbicidi in drugi kemični dodatki, ki prav tako prehajajo v mleko.

Mnogi opozarjajo še na ekološki vidik, ki naj ne bi bil zanemarljiv. Po nekaterih podatkih je metan, ki se pri prebavi izloča iz črevesja krav, največji onesnaževalec atmosfere in povzročitelj ozonskih lukenj, kar v zadnjih letih postaja vedno bolj pereč problem.

Mnenja o tem, ali je mleko zdravo, so zelo deljena. Mnogi prisegajo na mleko kot na polnovredno živilo ter bogat vir kalcija in vitaminov. Mnogi se ne morejo odpovedati njegovemu okusu in bogati paleti mlečnih izdelkov. Po drugi strani pa naj bi vedno več študij dokazovalo, da so ljudje, ki so iz prehrane izločili mlečne izdelke, bistveno izboljšali svoje zdravstveno stanje.
V poplavi nasprotujočih si informacij je izbira seveda prepuščena vsakemu posamezniku. Želimo vam dobro odločitev.

DOMAÄŒA ZDRAVILA (Jana)

Pripravimo si domača zdravila in čajne mešanice, ki jih lahko shranimo na temno in hladno za eno leto – potem je večina učinkovin izgubljenih.Domača zdravila ne škodijo (ker nimajo nobenih kemičnih primesi) in so poceni, seveda pa moramo rastline poznati. Tudi na domačem štedilniku je namreč mogoče pripraviti zvarek, s katerim se zastrupimo!

Ognjičevo mazilo

Uporabljamo ga za mazanje krčnih žil, trdovratnih krast, opeklin, pri vztrajnem mazanju pa izginejo tudi starostne pege. Potrebujemo pol litra svežih, na soncu nabranih cvetov in 40 dag svinjske masti. Mast razgrejemo, dodamo cvetove in jih malo popečemo, vsekakor morajo vsi oveneti. Odstavimo in pokrijemo, čez en dan pa malo pogrejemo in stisnemo skozi krpo. Spravimo v lončke in na hladno.

Proti bolečinam

Tudi za ta recept uporabimo svinjsko mast, najboljša je trebušna, od živali, ki jih krmijo čim naravneje. Pametno se je priporočati kakšnemu kmetu, saj maščobo večinoma zavržejo, če nimajo pri hiši dobre kuharice, ki uporabi trebušno mast za peko peciva.

20 dag masti in 20 dag čebeljega voska previdno segrevamo, da se oboje stali, nato dodamo 2 dl sesekljanega rožmarina ter po 1 dl zrezanih metinih in majaronovih listov. Počasi kuhamo pol ure, pokrijemo, pustimo en dan stati, nato stisnemo skozi krpo. Mažemo se pri bolečinah od udarcev, bolečinah v sklepih in išiasu.

Proti celulitu

Pripravimo si mešanico iz petih delov posušenih hrastovih listov, dveh delov žajbljevih listov in dveh delov rožmarina ter dveh delov kopriv. Dve pesti mešanice kuhamo v dveh litrih vode 15 minut, precedimo in zlijemo v vodo za kopanje.

Malinov kis

Uporabimo ga kot zelo okusen kis za solato ali pa ga mešamo s čaji in vodo, če staknemo virozo ali gripo. Krepi in naravno znižuje vročino, če ga zjutraj razredčenega z vodo spijemo nekaj žlic, bomo znižali škodljivi holesterol. Pripravimo ga takole: 2 litra jabolčnega kisa prevremo in ohladimo ter prelijemo čez liter svežih, zrelih malin. Pokrijemo in pustimo stati pet dni, nato vse skupaj precedimo ter stisnemo skozi platneno krpo.

Sivkino olje

Prav zdaj cveti sivka in cvetove moramo tako ali tako porezati, če hočemo, da ostane rastlina lepa. Največji učinek dosežemo, če naberemo cvetove, tik preden se odprejo. Osmukamo jih s stebelc in damo v posodo, za pol litra naj jih bo, nato dolijemo liter olivnega olja. Posodo postavimo v večjo posodo z vodo, pokrijemo in na majhnem ognju kuhamo dve uri. Ohladimo in precedimo ter ožmemo skozi krpo. Shranimo v stekleničke in uporabljamo pri angini, kašlju, zamašenem nosu ter sinusih. Zavremo liter vode, damo vanjo od žličko do dve olja, se nagnemo nad lonec in pokrijemo z brisačo. Nekaj minut globoko dihamo. S sivkinim oljem si namažemo sence – tako bomo bolje spali, z njim pa tudi preganjamo revmatične bolečine.

Trpotčev sirup

Je eno najboljših zdravil za bronhitis in izkašljevanje, ker je okusen, ga radi spijejo otroci – po žlički ali v čaju. Ozkolistni trpotec (naberemo takšnega, ki še nima cvetov) zrežemo na rezance in damo za prst visoko v kozarec ter potresemo s tremi žlicami sladkorja. Ponavljamo, dokler ni kozarec poln. Zavežemo z gazo in damo za tri tedne na sonce. Ko je v kozarcu skoraj črna tekočina in sladkornih kristalov ni več videti, damo vse skupaj v krpo in stisnemo. Prelijemo v stekleničke in shranimo na temno ter hladno.

GREDO OSEBNI RAČUNALNIKI POČASI V POZABO (računalniške novice)

Bodo pametni mobilni telefoni skupaj s tablicami zadali smrtni udarec osebnim računalnikom?
Eric Schmidt, izvršilni direktor podjetja Google je pred časom izjavil, da se osebnim računalnikom v bližnji prihodnosti obeta zelo črna prihodnost. Njihovo vlogo naj bi kmalu prevzeli tablični računalniki in pametni mobilni telefoni. Ti se namreč zmogljivostno in funkcijsko lahko že povsem primerjajo s cenovno ugodnimi računalniškimi sistemi.

Da izjava izvršilnega direktorja podjetja Google ni le brca v temo kažejo najnovejši podatki, ki jih je objavila priznana analitska hiša IDC. Raziskava je pokazala, da je bilo samo v zadnjem četrtletju lanskega leta skupno prodanih kar slabih 101 milijon pametnih mobilnih telefonov. V enakem obdobju je bilo skupno prodanih le dobrih 92 milijonov že sestavljenih računalnikov. To je nedvomno zgodovinski trenutek, saj je bilo prvič doslej prodanih več pametnih mobilnih telefonov kot osebnih računalnikov.

Raziskovalci analitske hiše IDC ocenjujejo, da se rast prodaje pametnih mobilni telefonov v letošnjem prvem četrtletju še ne bo ustavila. Po napovedih bi lahko prodaja celo dosegla nov rekord. Na trgu namreč najdemo vse več cenovno ugodnih pametnih mobilnih telefonov. Tu gre predvsem za mobilnike, ki so opremljeni z operacijskim sistemom Android. Izjemno hitro rast prodaje raziskovalci pričakujejo še na področju tabličnih računalnikov, medtem ko naj bi povpraševanje po osebnih računalnikih močno upadlo.

Povezave:http://www.idc.com/(I)(IDC)

5 NAJBOLJŠIH ŽIVIL ZA KURJENJE MAŠČOB ( Večer)

Hrana, ki povečuje vašo presnovo, je najbolj koristna pri izgubi kilogramov. Obstaja veliko živil, ki so zelo koristna za človekovo splošno zdravje, med njimi pa jih je nekaj, ki izstopajo, saj pomagajo pri izgorevanju škodljivih maščob.
Ovsena kaša: je dober vir vlaknin in drugih hranil, pomembno pa je, da ohranja prebavo v popolnem redu. Vlaknena vsebina ovsa iz telesa nažene odvečne maščobe in toksine. Jagode: sem spadajo tudi borovnice, maline, celo grenko-sladke goji jagode. Vse namreč vsebujejo veliko vitaminov in mineralov in so vir antioksidantov. So polne vlaknin, ki upočasnjujejo absorpcijo ogljikovih hidratov ter nadzirajo raven glukoze v krvi, s čimer se zmanjša pridobivanje maščobe. Zmešajte jih v jogurt skupaj z oreščki ali ovseno kašo.
Zeleni čaj: zmanjšuje maščobe izjemo hitro, saj vsebuje antioksidante, ki pospešijo presnovo. Je dober za zdravje srca ter regulira holesterol in raven sladkorja v krvi. Avokado: je sadež, ki vsebuje vse zdrave, nenasičene maščobe, ob tem pa še ogromno vitaminov, mineralov, mikro hranilnih snovi in antioksidantov. Telesu pomaga ohranjati ustrezno raven hormonov in s tem izgubo maščob in izgradnjo mišic. Ker je zelo nasiten, zmanjšuje apetit. Pripravite si guacamole, mehiško specialiteto iz avokada, česna, čebule, paradižnika in številnih zdravih živil.
Oreščki: orehi, mandlji, arašidi, pistacije… vsi zmanjšujejo raven holesterola, vendar ne smejo biti soljeni ali obliti s čokolado. Čeprav vsebujejo maščobe, so v večini le zdrave. So bogati z vlakninami in beljakovinami, ki nadzorujejo raven sladkorja v krvi in pomagajo pri izgubi kilogramov. Nadzira apetit in hrepenenje po hrani,tako da užijete manj kalorij.
Na vrhu najbolj priporočljivih živil so še jajca, perutnina (piščančje prsi), rjav riž, ribe in ribje olje, čebula, česen, zelje, ohrovt, korenje, bučke, špinača, brokoli, slive, lubenice in ananas.

POGLEJTE, KAJ JEMO (hrvaški podnapisi)

RAZJASNIMO NEKAJ NAPAČNIH PREDSTAV O KOFEINU (hrvaško)

Kofein se ne nalaze samo u kavi. Ima ga i u čokoladi, čaju, sokovima… No iako to studije ne potvrč‘uju postoji zabrinutost vezana uz konzumaciju proizvoda koji sadrže kofein.
Kofein – alkaloid – se prirodno nalazi u listovima, sjemenkama i plodovima preko 60-ak biljnih vrsta koje uspjevaju širom svijeta. Proizvodi koji sadrže kofein – čaj, kava i neki sokovi, konzumiraju se več‡ dugi niz godina, a posljednjih nekoliko godina na tržištu su prisutni i napici sa poveč‡anom količinom kofeina koji spadaju u skupinu energetskih napitaka.

Jedno od najpoznatijih svojstava kofeina je njegova sposobnost da djeluje kao stimulans te tako privremeno odgač‘a umor i pospanost. Takoč‘er je poznato da kofein djeluje i kao blagi diuretik. No, iako studije koje su proučavale sigurnost unosa kofeina, nisu uspjele dovesti u vezu umjeren unos kofeina sa nekim odreč‘enim zdravstvenim tegobama, još uvijek postoji zabrinutost vezana uz konzumaciju proizvoda koji sadrže kofein.

Kava i kolači tajna su bistrog uma
S ciljem razjašnjenja nekih kontroverzi, izdvojene su najčešč‡e tvrdnje – moglo bi se reč‡i i zablude – kojima se izražava gore navedena zabrinutost.

Zablude o kofeinu

1. Kofein izaziva ovisnost?
Neke osobe često naglašavaju svoju ovisnost o kofeinu, meč‘utim, sudeč‡i po mišljenjima več‡ine mjerodavnih ustanova, kofein ne može izazvati ovisnost. Kod odreč‘enih se osoba, ukoliko naglo prestanu unositi kofein, mogu javiti glavobolje, umor i drhtanje ruku. Meč‘utim, ovi simptomi najčešč‡e traju dan-dva i povuku se, a mogu se izbječ‡i ukoliko se unos kofeina, odnosno proizvoda koji ga sadrže, postupno smanjuje.

2. Kofein poveč‡ava rizik za razvoj bolesti srca?
Brojne studije pokazale su da unos kofeina ne poveč‡ava rizik od kardiovaskularnih bolesti, ne poveč‡ava razinu kolesterola u krvi niti uzrokuje nepravilan srčani ritam. Mali, privremeni porast tlaka nakon konzumacije kofeina uočen je kod osoba koje su osjetljive na kofein. Ovaj porast tlaka sličan je porastu tlaka pri umjerenoj tjelesnoj aktivnosti – primjerice, pri penjanju uz stepenice. Ipak, bez obzira na spomenuto, bilo bi dobro da se osobe sa povišenim krvnim tlakom o svojim navikama unosa kofeina posavjetuju sa liječnikom.

3. Kofein uzrokuje rak?
Postoji popriličan broj studija koje ne podupiru ovu tezu. Primjerice, studije koje su se provodile u Norveškoj i na Havajima, a koje su uključile preko 20 000 ljudi nisu pronašle nikakvu vezu izmeč‘u redovitog unosa kave i čaja te rizika od razvoja raka.

4. Unos kofeina je čimbenik rizika za razvoj osteoporoze?
Prema nekim studijama, unos kofeina može rezultirati poveč‡anim lučenjem kalcija mokrač‡om. Meč‘utim, pokazalo se da je taj gubitak kalcija minimalan, te je zaključeno da normalan unos kofeina ne narušava ravnotežu kalcija niti gustoč‡u koštane mase, a samim time niti ne poveč‡ava rizik za razvoj osteoporoze.

5. Trudnice i žene koje nastoje zatrudnjeti trebale bi izbjegavati kofein?
Rezultati več‡ine studija koje su proučavale utjecaj unosa kofeina na reproduktivne čimbenike slažu se da je umjeren unos kofeina siguran za trudnice i njihovu neroč‘enu djecu.

Studije koje su proučavale vezu izmeč‘u unosa kofeina i vremena začeč‡a nisu dale uvjerljive dokaze prema kojima bi se umjeren unos kofeina mogao dovesti u vezu sa smanjenim uspjehom začeč‡a. Takoč‘er, provedene studije nisu našle ni vezu izmeč‘u unosa kofeina te rizika od prijevremenog poroda, nastanka poroč‘ajnih ošteč‡enja, rizika od spontanog poroč‘aja kao ni abnormalnog fetalnog rasta.

Ipak, s obzirom da se u več‡ini studija ispitivao umjeren unos kofeina na spomenute rizike, odnosno, utjecaj povišenog unosa kofeina na zdravlje trudnice i djeteta nije dovoljno istražen, trudnicama se i dalje preporuča da ne unose više od 300 mg kofeina dnevno.

6. Kofein negativno djeluje na zdravlje djece?
Djeca opč‡enito imaju jednaku sposobnost procesiranja kofeina kao i odrasli. Pokazano je da hrana ili napici koji sadrža kofein, kada se uzimaju u umjerenim količinama nemaju utjecaja na hiperaktivnost ili poremeč‡aj pažnje kod djece. Ipak, kod osjetljive djece, visoke doze kofeina mogu uzrokovati privremene simptome poput uzbuč‘enosti, nemira i anksioznosti.

7. Kofein nema nikakvo pozitivno djelovanje?
Dobro je poznato da kofein poveč‡ava budnost i moč‡ koncentracije. Å alica kave nerijetko se, primjerice, preporuča vozačima koji putuju na dulje relacije, kako bi se održali budnima i što koncentriranijima na vožnju. Prema nekom istraživanjima, kofein može poboljšati pamč‡enje i logičko zaključivanje.

Mnogi napici koji sadrže kofein, u prvome redu čaj, a potom čokolada i kava, sadrže i antioksidanse, komponente koje dokazano blagotvorno djeluju na zdravlje, posebice kada se radi o prevenciji kardiovaskularnih i karcinogenih bolesti.

Neke studije sugeriraju da bi kofein, zbog svojstva smanjivanja koncentracije histamina – supstance koja provocira odgovor organizama na alergen – mogao biti koristan u ublažavanju alrgijskih reakcija. Takoč‘er, več‡ je duže vrijeme poznato da kofein pomaže nekim osobama koje pate od astme.

Važno je napomenuti da i nakon desetlječ‡a istraživanja, znanstvena zajednica nije uspjela priskrbiti dovoljno relevantnih dokaza koji ukazuju na to da je umjerena konzumacija kofeina štetna za zdravlje.

Za odraslu osobu, umjerena količina kofeina znači 300 mg kofeina dnevno, a kako bi izračunali svoj prosječan dnevni unos, dane su količine kofeina sadržane u najčešč‡im prehrambenim izvorima.

Prosječna količina kofeina po serviranju odreč‘enih napitaka:
•Instant kava – 75 mg u 190ml
•Kava – 85 mg u 190ml
•Čaj – 50 mg u 190ml
•Energetski napici (sa dodanim kofeinom ili guaranom) – 28-87 mg u 250 ml
•Cola napici – 8- 53 mg u 250 ml
•Čokolada – 5.5 – 35.5 mg u 50 g

MLEKO – JE ZDRAVO ALI NE (hrvaÅ¡ko)

Unatoč kampanji koja ne prestaje blatiti mlijeko, nova istraživanja potiču nas da ga pijemo što više. Pijemo li mlijeko smanjit č‡emo unos zašeč‡erenih napitaka i šeč‡era, te poveč‡ati unos proteina.
Mlijeko je zdrava namirnica ili nepotrebni napitak koji deblja? Unatoč kampanji koja ne prestaje blatiti mlijeko, nova istraživanja potiču nas da ga pijemo što više. Pijemo li mlijeko smanjit č‡emo unos zašeč‡erenih napitaka i šeč‡era, te poveč‡ati unos proteina. Osim toga, mlijeko može smanjiti i apsorpciju masti iz druge hrane.

Možda ste čuli neke mitove o mlijeku? Pogledajmo one učestale:

1: Mlijeko pomaže u sagorijevanju hrane
Istina: Možda. Å estomjesečna studija Sveučilišta
Majčino mlijeko uništava tumore!
Tennessee pokazala je da pretile osobe koje tri puta dnevno uzimaju mliječne proizvode bogate kalcijem gube više masnog tkiva na trbuhu nego oni koje prate sličnu prehranu bez dva ili tri mliječna proizvoda dnevno. Osim toga, utvrdili su da dodaci samog kalcija nisu imali tako dobro djelovanje kao mliječni proizvodi. Zašto? Vjeruju da kalcij potiče tijelo na bolje sagorijevanje masnoč‡a, no neke druge aktivne komponente mlijeka, poput mliječnih proteina, donose dodatne koristi.

2: Pijenje mlijeka stvara mišič‡e
Istina: Apsolutno. U stvari, mlijeko je jedna od najboljih namirnica za stvaranje mišič‡a. Puno je vrlo kvalitetnih proteina: oko 80 posto kaseina i 20 posto surutke. Surutka se naziva i ‘brzi protein’ jer se brzo razgrač‘uje u aminokiseline i apsorbira u krvotok – odlično za prehranu nakon tjelovježbe. Kasein se sporije razgrač‘uje, što je idealno jer tijelo duže dobiva konstantnu opskrbu malim količinama proteina.

3: Krave dobivaju antibiotike. Mlijeko je zato nezdrava namirnica?
Istina: Nije dokazano. Neki znanstvenici tvrde da mlijeko krava koje dobivaju antibiotike dovodi do otpornosti na antibiotike kod ljudi. No, to nije nikada dokazano.

Istina je da antibiotici i hormoni nisu bili dio kravlje normalne prehrane te imaju loše djelovanje na životinje. Kanadska studija je tako dokazala da krave na hormonima lakše dobiju infekciju poznatu kao mastitis. Ako vas to brine kupite domač‡e/organsko mlijeko bez hormona i antibiotika.

4: Nemasno mlijeko je bolje od punomasnog
Istina: Ne, nije zdravije. Ni nezdravije. Niz studija je pokazao da pijenje punomasnog mlijeka poboljšava razinu kolesterola. Dobru ravnotežu kolesterola u krvi ipak nešto bolje uspostavlja nemasno mlijeko. Pijete li punomasno ili nemasno mlijeko, smanjuje se i razina triglicerida i snižava rizik od krvožilnih bolesti za 22 posto. Dakle, rizik od srčanog ili moždanog udara smanjit č‡ete pijete li punomasno ili nemasno mlijeko.

STRES

Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje.
Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje. Toda ker smo si ljudje različni, se na stres različno odzovemo. Nekatere vrste so za nas celo koristne, kadar pa se stres nenehno ponavlja in ga ne obvladujemo več, je resno ogroženo naše zdravje.

Poslovneži sredi štiridesetih let, ki skrbijo za svoje zdravje, jedo zdravo hrano in celo redno telovadijo, se lahko nenadoma spopadejo s srčno boleznijo, ko jih zadene infarkt. Navadno slišimo, da tak človek živi napeto, stresno, da je stalno pod pritiskom, od njega veliko zahtevajo (ali pa zahteva sam od sebe). V stresnih okoliščinah se človeško telo nemudoma odzove z alarmom. Vse telo, vsi procesi v njem se prilagodijo stanju, da stres obvladajo ali se mu izognejo. Zaradi stresa začne žleza hipotalamus sproščati hormone, predvsem adrenalin in kortizol. Ta hormona vplivata na nekatere presnovne procese v telesu, da se telo lahko pripravi na spopad.

Pri tem začne srce pospešeno utripati, poviša se krvni tlak in poveča sproščanje glukoze, da telo dobi dodatno energijo. Sistemi, ki trenutno niso bistvenega pomena, so začasno »izključeni« (na primer imunski ali prebavni sistem). Telo se le počasi vrača v normalno stanje. Enkraten stres človeku ne bo škodoval, toda če je nenehen in se sproščanje adrenalina in koritzola ponavlja, lahko to telesu škoduje. Najprej nastanejo prebavne motnje (prebavni sistem je med stresom »izključen«) in poveča se občutljivost za bolezni (ker je »izključen« tudi imunski sistem). Ljudje, ki so v nenehnem stresu, so pogosteje bolni, nalezejo se vsakega virusa ali bakterije.

Neopazen sovražnik zdravja

Največ škode daljši ali nenehno ponavljajoči se stres naredi srcu in žilam. Stalno povišan adrenalin povzroči povišanje krvnega tlaka in srčnega utripa, srce pospešeno in z večjo silo črpa in pošilja kri po telesu, kar poškoduje tudi žile. To so tudi glavni vzroki za nastanek bolezni srca in ožilja. Dlje časa povišana raven kortizola vpliva na višjo vsebnost glukoze v krvi in posledica je lahko sladkorna bolezen. Sladkorni bolniki pa so v precej večji nevarnosti za bolezni srca in ožilja oziroma za možgansko kap.

Težava je, da ljudje niti ne opazijo, da so v stresu. Hitijo naprej opravljat svoje delo, čutijo nadležen pritisk (dostikrat so to časovni roki) in imajo navsezadnje celo vrsto zdravstvenih težav, a jih ne povezujejo s stresom. Ne morejo spati (in to nadlogo odpravljajo z uspavali, kar pomeni zdravljenje posledice in ne vzroka), so zaprti ali imajo drisko, bolita jih trebuh in glava, so utrujeni, depresivni in tudi jezni. Veliko ljudi v stresu plane po hrani in poje več, kot bi potrebovali. Drugi spet kadijo cigareto za cigareto. Izogibajo se družbi, so zlovoljni in vedno pripravljeni na prepir.

Najlaže je reči, da naj se stresu izogibamo, pa bomo zdravi. Na žalost življenje v moderni dobi tega ne dopušča. Namesto tega se je treba naučiti obvladati stres s katero od mnogih tehnik. Nekateri imajo sistem obrambe pri stresu vgrajen v svoj značaj, so po naravi bolj potrpežljivi, vzamejo si čas za razmislek, ne reagirajo kar »na prvo žogo« in niso tekmovalni. Drugi so nasprotje tega in razumljivo je, da so dojemljivejši za škodljive posledice ponavljajočega se stresa. Mnogokrat stres tudi sami povzročijo. Dovolj bo, če se zapeljete na cesto, in videli boste, kaj vse ljudje počno za volanom.

Zanimivo je, da so nekatere raziskave pokazale, da ljudje, ki nimajo življenjskega partnerja, umrejo prej kot tisti, ki živijo v bolj ali manj ljubeči zvezi. To dokazuje, da nekaj čustvenega stresa (kajti v vsaki zvezi pride do prepirov) navsezadnje koristi zdravju. Partner pomeni tudi čustveno podporo, pomoč, kar zagotavlja čustveno stabilnost. Druge raziskave pa so pokazale večjo smrtnost med ljudmi, ki so doživeli kakšno večjo spremembo v življenju (na primer smrt v družini, ločitev, izguba službe ali selitev, nosečnost, upokojitev, finančne težave). Ljudje, ki se hitro razjezijo in so velikokrat sovražno naravnani, pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi.

Boljše obvladovanje, manj infarktov

Na univerzi Duke v ameriški zvezni državi Severna Karolina so izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali bolniki s koronarno boleznijo. Naučili so jih nekaj tehnik obvladovanja stresa, poleg tega so opravili shujševalni program, nadzorovali so jim kri (predvsem raven maščob), kadilci pa so imeli še poseben program odvajanja od kajenja. Ugotovili so, da je te srčne bolnike prizadelo bistveno manj srčnih infarktov kot njihove sotrpine, ki se tega programa niso udeležili.

Tudi kardiologi, zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem srčnih bolnikov, pravijo, da tehnike obvladovanja stresa dobrodejno vplivajo na zdravje bolnikov in zmanjšujejo nevarnost srčnega infarkta. Med najpriporočljivejšimi načini za obvladovanje stresa je redna telovadba, ki ne le odpravlja nenehno ponavljajoči se stres, temveč tudi krepi srce in v celoti izboljša človekovo zdravje. Seveda je tehnik, kako se spopasti z napetostmi in s pritiski današnjega življenja, zelo veliko.

Zanimiv predlog je pisanje dnevnika. Pišemo lahko v zvezek ali na računalnik, pravijo psihologi. Toda tak dnevnik ni zgolj posnetek dogodkov. Zapisovali naj bi si svoje misli, občutke, pa tudi svoje sanje, želje, strahove, predvsem pa vse dobro, tudi to, za kaj vse smo hvaležni. Tako človek razišče svoj miselni svet ter prečisti svoje misli in čustva. To mu da možnost poglobljenega poznavanja sebe in svojih odzivov, kar v travmatičnem trenutku pripomore, da se lažje spopade s položajem, v katerem se je znašel. V raziskavi so dokazali, da pisanje dnevnika zmanjša pogostost napadov astme, artritisa in marsikatere druge bolezni, zbistri misli, krepi imunski sistem in odpravlja negativne učinke stresa.

Jana, št. 30, 28.7. 2009