KALORIJ NI POTREBNO Å TETI (Vsi zdravi.org)

Zakaj je štetje kalorij nepotrebno?

V tem sestavku bomo razložili, zakaj se vam ni treba ukvarjati s preštevanjem kalorij. Namesto omejevanja kalorij se osredotočite na kurjenje več kalorij s pospeševanjem upočasnjene presnove. Kako, lahko preberete v nadaljevanju.

Mit o kalorijah

Če ste se kdaj odločili za katero od diet, je ta verjetno predvidevala preštevanje kalorij. Težava je tem, da preštevanje kalorij ne deluje. Natančna ocena kalorij je v vsakdanjem življenju praktično neizvedljiva, da sploh ne omenjamo njene zapletenosti in dolgotrajnosti. Dobra novica? Tega vam ni treba početi! Resnica je, da vam ni treba preštevati kalorij, če uživate pravo hrano na pravi način. Vaše telo samo ve, koliko hrane potrebujete za trdno zdravje. Kot si verjetno mislite, niso vse kalorije enake. Vzemimo 300-kalorijski krof – pravzaprav ga raje ne vzemimo. Krof je morda okusen, vendar vam bo ponudil le hiter dvig sladkorja, čemur bo sledil nagel energijski padec, vi pa boste kot bi mignil zopet lačni. Zdaj pa vzemimo zelenjavno omleto z enakim številom kalorij. Je okusna in vas prijetno napolni s trajno energijo za več ur.

Nasvet dneva:

Uživajte spodaj našteto hrano in vaše telo se bo naravno programiralo na izgubljanje odvečne teže:

– stročnice kot: fižol, soja, čičerika, grah, bob …
– polnovredne žitarice kot: pšenica, rž, oves, pira, ješprenj, proso, rjavi riž
– sveže (surovo) sadje
– zelenjavo
– jajca
– semena in oreščke
– ribe

Zakaj?

Vsej zgoraj našteti hrani je skupno naslednje: ali vsebuje malo sladkorja, ali veliko vlaknin, ali obojega (da sploh ne omenjamo bogastva drugih zdravilnih učinkovin). To pomeni, da vam ne dvigne hitro krvnega sladkorja. Namesto tega jo telo presnavlja oz. kuri zelo počasi. Krvni sladkor pomaga nadzorovati apetit. Če ga dvignemo hitro – s tem ko pojemo, denimo, krof – bomo lačni prav kmalu, in pripravljeni na nov krof. Če pa dvignemo krvni sladkor počasi – z ribami, jajci, zelenjavo ali kakšno drugo zdravo hrano – bomo siti več ur. In kaj je nauk te zgodbe? Različne vrste kalorij imajo različne učinke na to, kako naš organizem presnavlja hrano in koliko teže pridobivamo.

Rešitev:

Ne obremenjujte se s preštevanjem kalorij. Namesto tega se osredotočite na izbiro zdrave hrane – hrane ki je bogata z zdravimi učinkovinami in vlakninami. Uživanje zdrave, polnovredne hrane, ki vas nasiti, pomeni naravno vnašanje manj kalorij. A to še ni ves. Celo pri manjšem kalorijskem tovoru, boste imeli težave z izgubljanjem telesne teže, če ne boste poskrbeli za kurjenje kalorij, ki jih užijete. Čakajte malo! Slišali smo opozorila o nevarnostih prekomerne rekreacije. Da, vendar to ne pomeni, da se je treba rekreacji povsem izogibati. Rekreacija je bistvena za ohranjanje zdravja organizma, še posebej kosti in srca. Vendar pa veliko rekreacije in malo hrane vodi v stradanje, kar povzroči na koncu prenajedanje. In kje je tista varna sredina? Najmanj 30 minut gibanja trikrat tedensko. Obstaja pa še boljša pot kurjenja kalorij z manj gibanja. Bližnjica se glasi: pospešite svojo presnovo. To pomeni, da boste lahko povečali število kalorij, ki jih pokurite ČEZ CEL DAN, četudi se ne rekreirate. In to nas pripelje do naslednjega ključa. Pretvorite kalorije v energijo: povečajte svojo moč svoje presnove. Menite, da je rekreacija edini način kurjenja kalorij? Večina jih tako misli. Če je malo rekreacije dobro za izgubljanje teže, bi moralo biti veliko rekreacije še boljše, kajne? Ni nujno. Res je sicer, da intenzivnejša vadba pomaga k hitrejšemu kurjenju kalorij, ko ta traja. Vendar pa ne kurite kalorij samo v telovadnici. Pravzaprav branje, kuhanje, gledanje televizije in celo spanje kuri kalorije. Kaj ne bi bilo fino, če bi lahko povečali količino kalorij, ki jih pokurite takrat? No, to je možno. Kot smo že omenili, lahko to dosežete s pospešitvijo svoje počasne presnove. To enostavno pomeni, koliko kalorij pokurite medtem ko posedate naokoli, ne da bi kaj resnično počeli. V telesu imamo na tisoče drobcenih elektrarn imenovanih mitohondriji. Če lahko pripravimo telo, da jih ustvari več, ali vsaj obstoječe bolj učinkovite, bomo tudi sami postali elektrarna, ki kuri kalorije. Kako to dosežemo? Ali se spominjate ponavljajočih še šprintov, ki ste jim morali teči v šoli? Morda ste jih sovražili, vendar so v resnici enostaven in učinkovit način hitrejšega kurjenja kalorij. To se imenuje trening v intervalih – kratka, zelo intenzivna rekreacija, ki ji sledijo daljša obdobja milejše, lažje vadbe. Ne boste verjeli, vendar lahko že samo ta preprosta tehnika poveča sposobnost kurjenja maščob – tudi ko počvamo na kavču. Če to počnemo redno, lahko izgubljamo težo tudi do 9 krat hitreje kot bi jo z običajno rekreacijo.

Koncept je povsem preprost: rekreirajmo se pametneje, ne intenzivneje.

SLABOKRVNOST (Fidimed)

“ V napetem ritmu sodobnega življenja se nemalokrat počutimo utrujeni, šibki in brez prave volje do dela. Raziskave kažejo, da med najpogostejše vzroke utrujenosti spada slabokrvnost. V večini primerov gre za pomanjkanje železa, poleg njega pa so za dobro kri zelo pomembni tudi nekateri vitamini, ki sodelujejo pri tvorbi rdečih krvničk. Z nadomeščanjem manjkajočih mikrohranil si pogosto lahko pomagamo k boljši telesni in duševni kondiciji. ”

Slabokrvnost

Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do celic. Kisik se v pljučih veže na železo v hemoglobinu (beljakovina v rdečih krvničkah– eritrocitih) in potuje po telesu. Preskrba tkiv s kisikom je slabša, če je eritrocitov premalo, če so premajhni, krhki ali vsebujejo premalo hemoglobina. Razvoj slabokrvnosti je običajno postopen in ga zato težje prepoznamo. Kaže se kot kronična telesna in duševna utrujenost, ki je tako značilna spremljevalka sodobnega načina življenja, da pogosto niti ne pomislimo, da ima organski vzrok. Ker je anemija zlasti pri ženskah izredno pogosta (prizadene kar vsako četrto pripadnico nežnejšega spola), je prav, da pomislimo tudi na to možnost.

Prikrit razvoj

Vzrokov za slabokrvnost je več: do nje običajno pride zaradi kronične izgube krvi po krvavitvah ali zmanjšane tvorbe rdečih krvničk v kostnem mozgu. Redkeje je vzrok pospešen razpad eritrocitov zaradi povečane vranice, avtoimunskih reakcij ali prirojenih bolezni. Najpogosteje gre za dolgotrajne kronične ali ponavljajoče se krvavitve, te so lahko očitne (npr. krvavitve iz hemoroidov, obilne menstrualne krvavitve) ali prikrite, ki jih ne opazimo in so največkrat posledica razjede v želodcu ali tankem črevesu, krvavečih polipov ali rakastih tvorb v debelem črevesu in na sečilih. Telo se na izgube krvi odzove s prilagoditvenimi mehanizmi, ki so lahko tako učinkoviti, da človek znakov anemije sploh ne opazi. Nenadna krvavitev, ki traja nekaj ur, lahko povzroči smrt že pri izgubi tretjine krvi (pri odraslem je to manj kakor dva litra), prikrita dolgotrajna krvavitev pa lahko z izgubo dveh tretjin prostornine krvi povzroči le utrujenost in šibkost ali celo nima nobenih simptomov. Ob sumu na slabokrvnost vzrok za neznačilne spremembe v počutju iščemo z laboratorijskimi preiskavami. Najprej ugotavljamo delež rdečih krvnih celic v celotni prostornini krvi (hematokrit) in količino hemoglobina (beljakovina, ki vsebuje železo in veže kisik) ter velikost eritrocitov. Skupaj z vrednostjo železa v serumu nam ti podatki pomagajo odkriti vzrok za veliko večino anemij. Zanimivo je, da je vzrok utrujenosti lahko pomanjkanje železa tudi, če je vrednost hemoglobina v krvi še normalna.

Premalo železa

V kostnem mozgu nastane vsak dan 200 milijonov rdečih krvničk. Za tako intenzivno tvorbo eritrocitov so potrebna številna mikrohranila, med njimi so najpomembnejša: železo, vitamin B12 in folna kislina, v manjših količinah tudi vitamin C, riboflavin in baker. Pri sintezi rdečih krvnih celic igra pomembno vlogo hormon eritropoetin, ki nastaja v ledvicah. Pri odraslih do pomanjkanja železa pride po dolgotrajnih krvavitvah, pri dojenčkih in majhnih otrocih pazaradi pomanjkanja tega minerala v hrani. Predvsem so občutljive ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe matere, bolniki med okrevanjem, starostniki in aktivni športniki. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi dojenčkom, otrokom in mladostnikom, pri katerih prav tako pogosto naletimo na pomanjkanje železa– kaže se kot nemir ali slabša zbranost pri učenju. Pomanjkanje železa tudi v tretjem tisočletju ostaja najpogostejša prehranska motnja. Zaloge železa v telesu– nahajajo se v črevesnih celicah, kostnem mozgu, jetrih in vranici– so razmeroma majhne (le nekaj gramov), sposobnost organizma za absorpcijo pa je precej omejena. Ob večjih izgubah se zaloge izčrpajo, kostni mozeg pa začne proizvajati manj eritrocitov, ki so majhni in bledi. Slabokrvnost je pozna posledica pomanjkanja železa. Izrazi se šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge. S hrano povprečno vnesemo 10 do 15 mg na dan, iz hrane v črevesu se absorbira v kri le 10 do 30 % zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. S pozorno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog, saj je količina železa, ki ga telo absorbira (1 do 2 mg na dan), približno enaka tisti, ki jo vsakodnevno izgubljamo iz organizma z luščenjem črevesnih celic, menstrualnimi krvavitvami, znojenjem in luščenjem kože. Da zapolnimo zaloge, moramo železo nujno dodajati v obliki prehranskih dopolnil. Katera hrana vsebuje železo? Na veselje naših najmlajših veliko tega pomembnega minerala vsebuje jedilna čokolada, goveje meso, bela soja in mandeljni, leča in sardine. Hemsko železo iz mesa in rib se bolje absorbira od nehemskega iz rastlinskih virov, zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več. Nikakor ne drži, da s pretehtano vegetarijansko prehrano, ki je za naš sedeči življenjski slog v mnogih pogledih zelo zdrava, ne moremo zaužiti dovolj železa. Poleg vsebnosti železa v hrani bodimo pozorni tudi na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa– fitati in vlaknine v zelenjavi, neoluščenih žitih in oreščkih, kalcij in fosfor v mleku in tanin v pravem čaju in kavi. Te učinke lahko delno nevtralizira hkratno uživanje hrane, ki vsebuje vitamin C, vitamin A in riboflavin (B2), saj ta mikrohranila pospešujejo absorpcijo železa v črevesju. Dobro je torej, da z železom bogate obroke (meso, stročnice ali polnozrnata žita) kombiniramo z vitamini bogato svežo zelenjavo ali sadjem, med obroki in neposredno po obedu pa se raje izogibajmo pitju mleka, prave kave in pravega čaja.

Vitamini za dobro kri

Za tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu so poleg železa pomembni še vitamin A ali njegova predstopnja betakaroten ter folna kislina, vitamin B12, riboflavin in vitamin B6. Za nosečnice je izjemno pomemben zadosten vnos folne kisline. V tem obdobju se potrebe po B-vitaminu povečajo kar za 100 %. Pomanjkanje folne kisline zvečuje nevarnost za splav in prezgodnje rojstvo otroka. Prenizke vrednosti folne kisline so ugotovili kar pri dveh tretjinah prezgodaj rojenih otrok, pri njih so pogostejše prirojene napake hrbteničnega kanala ter so umsko in telesno manj razviti. Mnogo redkeje srečamo anemijo zaradi pomanjkanja vitamina B12– kobalamina. Njegove zaloge v telesu pokrivajo potrebe za več let. Anemija največkrat nastane zaradi motene absorpcije v črevesju, le izjemoma zaradi premajhnega vnosa (pri materah, ki so bile v času nosečnosti in dojenja stroge vegetarijanke). Pomembno vlogo pri preprečevanju slabokrvnosti igra tudi vitamin B2– riboflavin. Ker izboljša izkoristek železovih pripravkov, je smiselno, da ga uživamo skupaj z dodatki železa. Poleg mikrohranil, ki sodelujejo pri tvorbi hemoglobina, so pomembna tista, ki skrbijo za zaščito že nastalih rdečih krvničk. Zrele rdeče krvne celice normalno živijo 120 dni, pred prezgodnjim propadom pa jih varujeta antioksidanta vitamin C in vitamin E. Kronična utrujenost in pomanjkanje volje, s katerima se danes vedno pogosteje srečujemo v vseh starostnih obdobjih, sta torej lahko tudi posledica slabše sposobnosti naše krvi za oskrbo tkiv s kisikom. Preprost laboratorijski pregled lahko razjasni, ali gre tudi pri nas za pomanjkanje katerega od mineralov ali vitaminov, ki skrbijo za tvorbo in zaščito naših rdečih krvničk. Dodajanje manjkajočih hranil nam bo pomagalo do boljše duševne in telesne kondicije, ob tem pa ne pozabimo pogledati vase in se vprašati: “Kako ‘polnokrvno’ je moje življenje? Počnem stvari, ki me veselijo in izpolnjujejo?” Najboljši porok zdravja– tudi zdravja naše krvi– je odkrivanje radosti in zadovoljstva v vsem, kar počnemo.

Smo slabokrvni?

Simptomi kronične slabokrvnosti:

* utrujenost,
* slabša telesna kondicija,
* brezvoljnost,
* glavobol,
* omotica,
* pekoč jezik,
* razpoke v ustnih kotih,
* krhki lasje in nohti,
* slaba odpornost na nizke temperature ter
* zmanjšana odpornost na okužbe.

Pri otrocih:

* nemir,
* motnje koncentracije in
* motnje zbranosti.

Normalne vrednosti krvnih preiskav:

hematokrit:

pri ženskah: 0,37 do 0,47
pri moških: 0,40 do 0,54
hemoglobin:
pri ženskah: 120 do 160 g/l
pri moških: 120 do 180 g/l
serumsko železo:
10, 7 do 28,6 μmol/l.
Rudnine in vitamini, pomembni za dobro kri izboljšujejo absorpcijo in sproščanje železa iz zalog ter sodelujejo pri tvorbi eritrocitov:

* železo,
* vitamin A,
* vitamin C,
* folna kislina,
* vitamin B12,
* riboflavin,
* vitamin B6,
* baker.

Antioksidanta, ki ščitita rdeče krvničke pred prostimi radikali:

* vitamin C in
* vitamin E.

DIETE PRI ŽELODÄŒNIH TEŽAVAH – AVTOR K.M.

Ko želodec doletijo kakršnekoli težave, postane občutljiv, mi pa zaradi
tega zelo previdni pri hrani. Marsikaj, kar smo prej uživali, nam sedaj
povzroča težave. V večini primerov se želodčne težave z ustrezno dieto,
opustitvijo določenih navad in upoštevanjem navodil zdravnikov
uspejo urediti.

Želodčne težave so različne, pogosto pa je
prizadet tudi dvanajsternik. Ena takih bolj
»nedolžnih« težav, vendar zelo motečih, je
zgaga, pri kateri pride kisel želodčni sok v spodnji
del požiralnika. Težavo danes zdravijo z
ustreznimi zdravili in izključitvijo tistih živil,
ki vplivajo na spodnji del požiralnika. Oglejmo
si še nekaj najbolj značilnih želodčnih težav.
Kako ukrepati pri prehrani, smo se poslužili
nasvetov in pogledov priznanega strokovnjaka
na področju dietetike, prof. dr. Dražigosta
Pokorna, dr. med.
Akutno vnetje želodčne sluznice
Vzroki za vnetje so lahko prevelika količina
zaužitih alkoholnih pijač, močno dražeča
hrana, alergija na hrano, zastrupljena hrana,
stres, zdravila, infekcija z bakterijo Helicobakter
pylori ali terapija z obsevanjem. Težavo
praviloma spremljajo krčevite bolečine, bruhanje
in neješčnost. Bolezensko stanje je običajno
burno, vendar traja praviloma le dan
ali dva. Ker gre za kratko obdobje, je najboljša
dieta stradanje z uživanjem mlačnih čajev, na
primer kamilic, vendar brez sladkorja. Primerna
je tudi mlačna mineralna voda ali prekuhan
čaj. »Ko se začne bolezen umirjati, začnemo
v prehrano dodajati zakuhane
nemastne juhe, pretlačeno zelenjavo in
kuhano mleto meso. Mleko naj bo toplo,
lahko tudi razredčeno z vodo. Če bolniku ne
paše hrana, ga ne silimo k uživanju. Tek naj
ureja narava. Nikakor pa mu ne ponudimo
hrane, ki močno draži, hrane z ostrimi začimbami
(npr. s poprom, papriko, čilijem in cimetom),
kofeinskih napitkov (kave, kokakole),
pravih čajev ter alkoholnih pijač,« svetuje dr.
Dražigost Pokorn.
Kronični gastritis
Veliko bolnikov z vnetjem ali s katarjem
želodčne sluznice (kronični gastritis) ima
dovolj ali preveč želodčne kisline. Težava običajno
doleti zelo zaposlene, kadilce, s skrbmi,
ki so tudi priložnostni pivci alkoholnih pijač.
Za bolnike s to težavo je najbolje, da uživajo
hrano, ki jim ne dela težav. Katera je to, bodo
najlažje odkrili sami tekom prehranjevanja.
»Kljub temu je dobro, da se izogibajo začimbam
in pikantnim omakam ter močnejšim
mesnim juham, prav tako tudi močno sladkim
jedem. Nekaterim zelo škodijo tudi orehi
in lešniki, drugim fižol in zelje. Bolnik naj se
vsekakor izogiba alkoholnim pijačam in kavi,
na dan pa naj zaužije tri do pet obrokov,« svetuje
dr. Pokorn.
Iz prehrane izločimo mastne juhe, ekstrakte,
vse začimbe, sladke, močno slane in
kisle jedi, pečene in ocvrte jedi, pikantne sire,
alkohol, močno kavo, močan čaj in kajenje.
Izločiti je treba tudi vso hrano, ki želodec
mehanično spodbuja k izločanju in motoriki:
grobo surovo zelenjavo, sadje, grobo in kitasto
meso, svež kruh, žgance, cmoke, štruklje,
otrobe in graham kruh. Zelo primerna je lahko
prebavljiva beljakovinska hrana, npr. mlado
meso, mlad sirček, mehko kuhano jajce,
mleko in mlečne pijače. Ta živila so še posebej
priporočljiva. Če bolnik ne prenese mleka,
ga lahko razredčimo s čajem, z žitno kavo,
mineralno vodo ali s sadnim sokom. Hrana,
ki jo ponudimo, naj bo kašasta ali dobro sesekljana
ter primerno topla (glej tabela 1).
Kronični gastritis s
pomanjkanjem želodčne kisline
Ta težava zahteva drugačno dieto, saj imajo
bolniki običajno zelo slab tek in nizko telesno
težo. Pogosto jim primanjkuje tudi vitamina
B12. Bolnikom s pomanjkanjem želodčne
kisline ustrezajo kisle jedi. »Priporočamo kisle
solate, lahko tudi mesne, če so iz mehkega
mesa. Mleko jim običajno škodi, lahko pa uživajo
vse vrste kislega mleka, če nimajo težav
z drisko in napenjanjem. Priporočamo tudi
mesne juhe in domače začimbe, ne pa preveč
ostrih začimb, kot so poper, paprika in
surova čebula,« pravi dr. Pokorn.
»Bolnik naj se vsekakor
izogiba alkoholnim
pijačam in kavi, na dan
pa naj zaužije tri do pet
obrokov.«
Pri razjedi dvanajsternika
je dieta le del zdravljenja.
Zelo pomembna so
tudi zdravila in ureditev
bolnikovih osebnih težav
in razmer.

Razjeda na želodcu
Dieta pri razjedi na želodcu je enaka zdravi
in uravnoteženi prehrani, če pa pride do
poslabšanja bolezni, mora bolnik izključiti vsa
živila, ki mu delajo težave. Hrana mora biti
redna, najbolje 3–5 ne preobilnih obrokov
na dan, z dovolj sadja in/ali zelenjave.
Hiperplastična gastropatija
Za hiperplastično gastropatijo ali Menetrierjevo
bolezen so značilne zadebeljene gube
želodčne sluznice in močna izguba beljakovin.
Posledica tega je lahko hipoproteinemija
(znižana koncentracija beljakovin v krvni
plazmi) in celo ascites. Pri tej bolezni je prehrana
podobna splošni želodčni dieti z zadostno
količino beljakovinskih živil.
Ulkus ali peptična razjeda
Pri tej težavi je lahko prizadeta stena želodca,
požiralnika ali dvanajsternika. Razjede nastanejo,
če agresivni dejavniki prevladujejo nad
obrambnimi, ki preprečujejo nastanek bolezni.
Tudi v tem primeru se mora bolnik izogibati
alkohola in ostrih začimb, prav tako mora
izključiti vso hrano, po kateri ima težave, ter
prenehati kaditi. Posebna »ulkusna dieta«
danes ni več potrebna. Kava in blage začimbe
so dovoljene, če bolnik po njih nima težav.
Primer diete pri kroničnem vnetju ali katarju želodčne sluznice (kronični gastritis)
Dnevni obrok: Jedilnik 1 Jedilnik 2 Jedilnik 3
Zajtrk mehko kuhano jajce, prepečenec in
mleko
dietna hrenovka, prepečenec ali
en dan star kruh in mleko z žitno
kavo
sirček, prepečenec ali en dan star
kruh in kakav
Malica jabolko in keksi sadni jogurt, prepečenec ali keksi kompot
Kosilo krompirjeva kremna juha, dušeno
mlado meso, krompirjeva kaša, zelenjavna
prikuha ali solate iz kuhane zelenjave,
jajčna krema
močnikova juha, dušen riž na
maslu ali olju, sadna solata
zelenjavno-mesna enolončnica iz
mlade zelenjave, mesa, krompirja
in riža
Malica jogurt po želji in prepečenec mleko kislo mleko
Večerja zelenjavno-mesna solata, en dan star
kruh
mlečni riž ali zdrob, sadni sok puding, jajčni narastek in mleko
Dopolnilni obrok mleko, mlečne pijače, mineralne vode nesladkani sadni sokovi, kompoti,
čežane
keksi, prepečenec
Pri razjedi dvanajsternika je dieta le del
zdravljenja. Zelo pomembna so tudi zdravila
in ureditev bolnikovih osebnih težav in razmer.
Bolj primerni so pogosti in manjši obroki
hrane. »Dnevni jedilnik obogatimo z vitaminsko
prehrano ter pripravimo več mesnih obrokov
hrane ali ustreznih zamenjav, npr. mehko
kuhano jajce, mlačne jedi, sir, perutnina in
ribe. Zelo dobra sta sirček in skuta, ustrezajo
tudi kisli mlečni izdelki,« dodaja dr. Pokorn.
Zdravljenje želodčne razjede ni samo dietno.
Poskrbeti je treba tudi za počitek, razbremenitev
ter splošno okrepitev. Bolnik
mora prav tako opustiti kajenje in pitje alkoholnih
pijač. Če bolnik upošteva vsa ta navodila,
se ob trajni varovalni dieti in vzdrževanju
dobre telesne kondicije razjeda hitro
pozdravi in se ne ponovi, če pa navodil ne
upošteva, lahko bolezen ostane kronična.
Operacija (resekcija) želodca
Kirurgi pri operaciji razjede na dvanajsterniku
ali želodcu odstranijo običajno večji del
želodca, celo do tri četrtine. Želodec se tako
zmanjša in obenem izgubi tudi večji del
tistega dela sluznice, ki tvori želodčno kislino,
in tudi mišično zaporo pilorus, ki zadržuje
hrano. Po operaciji hrana hitreje preide iz
želodca v tanko črevo. Manjši želodec
sprejme po operaciji manj hrane, težje pa pre-
»Pogosto se zgodi, da ljudje po operaciji želodca
ne prenašajo mleka, zato se dieto za njih sestavlja
individualno. Lahko se zgodi, da bolnik dobro
prenaša sveže mleko, ne pa npr. ajdovih žgancev.bavlja jedi, za prebavo katerih je potrebna obilica želodčne kisline in ki dalj časa ostanejo v želodcu. To so na primer meso, stročnice, sir, cmoki, svaljki, žganci, nekatera zelenjava in mleko.
Ker obstaja pri ljudeh, ki so imeli operacijo želodca, velika možnost, da gre hrana iz želodca oziroma požiralnika prehitro v tanko črevo, mora dieta to preprečevati. Iz prehrane je treba izločiti čiste in kompleksne ogljikove hidrate, kot so testenine, riž in žganci,« poudarja dr. Pokorn in opozarja na živila, ki jih je primerno uživati ter dodaja: »Bolnik naj raje uživa pogoste in manjše obroke hrane, vzdržuje naj elektrolitsko ravnotežje in ravnotežje vode v organizmu. Pogosto naj pije, najbolje pol ure do uro po obroku hrane. Če je potrebno, naj se po obroku uleže, da prepreči prehiter prehod hrane v črevo. Včasih pomaga dodatek pektina v vsakdanjo prehrano.«
Po operaciji se lahko zmanjšata telesna masa in tek, primanjkovati lahko začne vitamina B12 in folne kisline. Če je prebava maščob otežena, jih omejimo na najmanjšo količino. Zaradi hitrega prehoda hrane iz želodca v črevo in vzdolž črevesja se lahko pojavi tudi splošna slaba absorpcija hranil.

A Izločimo vsa živila, ki želodcu škodijo.
B Jejmo raje več manjših obrokov – do pet na dan.
C Opustimo kajenje in pitje alkohola.

KAKO KUPITI NEPREMIÄŒNINO?

Kupiti ‘golo’ zemljišče in se lotiti gradnje iz nič ali kupiti starejšo hišo? Za marsikoga veliko vprašanje, ko se odloči za nakup nepremičnine. Pa tudi, ko se odločite za nakup starejšega objekta, se pojavijo težave.

Če ste kreativni ali pa imate dobrega arhitekta, lahko tudi iz starejšega objekta ustvarite arhitekturno mojstrovino.

Marsikdo se zaradi nizke cene odloči za nakup skoraj ali pa povsem dotrajanega objekta. Prvi zato, da se bodo lotili prenove, ki je lahko tudi počasna, ker streho nad glavo že imajo, drugi pa zato, da se bodo lotili nekdaj priljubljene ‘nadomestne gradnje’. Ta sicer več ne obstaja v takšni obliki kot nekoč, lahko pa vam prihrani kakšen evro, ko gre za plačilo komunalnega prispevka, ki je lahko pri novogradnji izjemno visok.

Kako kupovati staro hišo?

Če hiša nima že ‘na daleč’ vidnih težav kot so posedanje, razpoke, veliko vlage in podobno, bo najbrž uporabna še veliko let. Se je pa ogleda takšnega objekta dobro lotiti v družbi strokovnjaka, še pred nakupom pa preveriti statično ustreznost objekta. Upoštevati je treba tudi, da so starejši objekti zgrajeni v skladu s pravili gradnje za obdobje v katerem so bili postavljeni, tako pogosto ne ustrezajo današnjim standardom – na primer tistim, ki se nanašajo na potresno varnost. Seveda pa ob primerni količini denarja sodobno gradbeništvo pozna rešitve tudi za takšne težave, saj je mogoče objekt ojačati. Kljub temu, da je starejše objekte mogoče lepo obnoviti, pa strokovnjaki svetujejo, da ostanete na realnih tleh glede tega, kaj vse bo mogoče podreti in prezidati, saj ne marsikateri element neobhodno potreben za trdnost zgradbe in ga tako ne boste smeli odstraniti. Prav tako boste v primeru večjih dozidav potrebovali gradbeno dovoljenje, odvisno od občine, pa lahko od 20 do 30 m2 prizidate le s ‘priglasitvijo del’.

Se pa večina ljudi pri nakupu starejšega objekta odloči za obnovo električne in vodovodne napeljave, zamenjajo sistem ogrevanja, okna, vrata, streho in sistem ogrevanja. To so osnovni posegi, ki jim sledi še obnova notranjosti. Je pa prednost obnavljanja ta, da lahko tempo prilagodite svojim finančnim zmožnostim.

Bi kupili ruševino?

Teh na trgu ne manjka, cena pa se začne že pri manj kot 10.000 evrih. Kot nam je pojasnila Natalija Žnidaršič iz podjetja Inpro22, je osnovna prednost nakupa ruševine ta, da boste ob novogradnji plačali mnogo manj ali pa celo nič komunalnega prispevka. Ta se sicer razlikuje od obline do občine, odvisen je tudi od velikosti objekta, načeloma pa se ta strošek giblje med 5-30.000 evri. ‘Pojem nadomestne gradnje, ki je med ljudmi še vedno priljubljen, namreč ne obstaja več že vse od sprejetja novega zakona leta 2008, gradnja na isti lokaciji pa pomeni, da je potrebno star objekt odstraniti v skladu z zakonodajo, novogradnja pa se od podrtega objekta lahko razlikuje tako v velikosti kot v namembnosti, edini pogoj je, da je v skladu s prostorskim planom.’

Odstranjevanje objekta v tem primeru pomeni, da za tovrstno početje potrebujete rušit veni načrt, ki vam ga izdela projektant, nam je pojasnil Janko Petrovčič iz Zidarstva Petrovčič. ‘Takšen načrt lahko stane tudi od 2.000 do 2.500 evrov, potem pa je treba plačati še odvoz materiala na gradbeno deponijo in takso, ki se od deponije do deponije razlikuje. Vse skupaj lahko stane naslednjih 4-8 tisoč evrov.’

Ali se boste na koncu odločili za nakup novogradnje, se boste gradnje lotili sami ali pa boste popravljali starejši objekt, je seveda odvisno od stroškov, ki jih v konkretnem primeru pomeni ena ali druga opcija ter seveda od želja vsakega posameznika. Mi pa vam predstavljamo nekaj ruševin in starejših hiš, ki so trenutno naprodaj po različnih delih Slovenije, skupna pa jim je nizka cena, nekatere so primerne za popolno rušenje, druge pa še tudi za obnovo.
Hiša – 16
Kuk, Tolmin, 892 m2. Cena: 29.917 evrov.
Hiša – 20
Zagradec, Ivančna Gorica, samostojna hiša, 54 m2 + 2.244 m2 zemljišča, objekt je namenjen popolni adaptaciji oz. rušenju. Cena: 40.000 evrov.
Hiša – 21
Dolenje Otave, 20 m2, vrstna, zgrajena l. 1900, 125 m2 zemljišča, cena: 6900 evrov.
Hiša – 18
Libeliče, 77 m2, samostojna, zgrajena l. 1960, 107 m2 zemljišča, nujno potrebna obnove. Cena: 20.000 evrov.
Hiša – 15
Ročinj, hiša, 145,62 m2 + 80 m2 zemljišča. Cena: 10.000 evrov.
Hiša – 13
Ljubljana Vič, hiša 150 m2 iz leta 1920, 1.000 m2 zemljišča, na območju namenjenem podeželskemu naselju, kjer je dovoljena gradnja enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe – dvojček, zaželjena nadomestno gradnja. Cena: 120.000 evrov.
Hiša – 11
Črni kal, hiša 172 m2, zgrajena l. 1900. Stavba je kamnita v dobrem statičnem stanju, vendar potrebna obnove. Cena: 25.000 evrov.
Hiša – 10
Senožeče, Sežana, ruševina, 216 m2, cena: 30.000 evrov.
Hiša – 9
Rakitovec, Koper, hiša, 124 m2, zgrajena l. 1900. Hiša je statično stabilna, streha pa je v slabem stanju. Cena: 19.000 evrov.
Hiša – 8
Karlče, Krško. Hiša, 31,6 m2, zgrajena l. 1930, 984 m2 zemljišča, cena: 33.000 evrov.
Hiša – 7
Brestanica, hiša, 71,8 m2, zgrajena l. 1806, 209 m2 zemljišča. Cena: 12.000 evrov.
Hiša – 6
Dedni vrh pri Vojniku, hiša, 90 m2, zgrajena l. 1924, 7.981 m2 zemljišča, primerno za nadomestno gradnjo, cena: 59.000 evrov.
Hiša – 5
Å entjur, hiša, 150 m2, zgrajena l. 1900, 216 m2 zemljišča, objekt za rušenje in kasnejšo nadomestno gradnjo. Cena: 29.900 evrov.
Hiša – 4
Koroška bela, 110 m2, samostojna, zgrajena l. 1900, 340 m2 zemljišča, cena: 59.000 evrov.
Hiša – 3
Stari trg ob Kolpi, Zagozdac, 79 m2, hiša, zgrajena l. 1950, 7.576 m2 zemljišča + 1916,00 m2 zazidljivega zemljišča, cena: 15.000 evrov.
Hiša – 2
Zalog, Ljubljana, hiša, primerna za nadomestno gradnjo. 100 m2 + 299 m2 zemljišča. Cena: 110.000 evrov.

PREKOMERNO IZLOČANJE ŽELODČNE KISLINE

Vse več je ljudi, ki kdaj pa kdaj potožijo, da jih peče zgaga in jih muči slabost, napenjanje ter dražeč kašelj. Vsi ti simptomi nakazujejo na vse pogostejšo obolenje današnjega časa: prekomerno izločanje želodčne kisline, s katerim se srečuje več kot 1/3 odraslih. Prvi in najpogostejši simptom je zgaga, ki se pojavi že 15 do 60 minut po obroku.

V normalnih fizioloških pogojih želodčna sluznica izloča želodčni sok (želodčno kislino in encime, ki sodelujejo pri prebavi) in zaščitno sluz. Želodec izdela vsak dan 1 do 3 litre izredno kisle tekočine. Naloga kisline ni samo razgradnja hranil, pač pa tudi zaščita pred številnimi povzročitelji bolezni. Njeno agresivnost pa blaži želodčna sluznica, ki varuje želodec pred poškodbami. Zato mora obstajati ravnovesje med izločanjem želodčne kisline in zaščitno plastjo želodčne sluznice. Kakor hitro se to ravnovesje poruši, prihaja do težav kot so: bolečine in nelagodje v zgornjem delu trebuha ali spodnjem delu prsnega koša, občutek polnosti, spahovanje, zgaga, slabost in napenjanje, bolečina za prsnico,…

Stanje ravnovesja se poruši zaradi notranjih ali zunanjih agresivnih dejavnikov. Med zunanje agresivne dejavnike sodijo stres, karakterne lastnosti človeka (jeza, hitro in pogosto razburjanje), kava, pravi čaj, alkohol, gazirane pijače, kajenje, nepravilna prehrana (močno začinjena, mastna hrana), nepravilen način prehranjevanja (prevelika količina, hitro hranjenje), nekatera zdravila (acetilsalicilna kislina, nesteroidne protivnetne učinkovine),… Prav tako so lahko vzrok notranji agresivni dejavniki: kislina iz dvanajstnika, počasno praznjenje, zmanjšana odpornost sluznice,… Vsi ti dejavniki vodijo do bolezni kot so dispepsija (prebavne težave), gastroezofagealna refluksna bolezen (vračanje želodčne vsebine v požiralnik), vnetje želodčne sluznice (gastritis), bakterijski gastritis (okužba s Helicobacter pylori), peptična razjeda, … To so bolezni, ki jih moramo zdraviti, saj lahko privedejo do hudih krvavitev v želodcu, perforacij želodčne stene in rakavih obolenj.

Zdravljenje z zdravili:

Cilj zdravljenja je doseči zmanjšanje količine kisline v želodcu in okrepitev zaščitne prevleke, ki prihaja s kislino v neposreden stik. To je mogoče doseči z:

Antacidi, ki nevtralizirajo želodčno kislino ter ščitijo želodčno sluznico. Na voljo je več različnih antacidov, ki se razlikujejo po sposobnosti znižanja pH in po trajanju učinka nevtralizacije. Dober antacid nevtralizira samo odvečno želodčno kislino in vzdržuje pH želodca med 3 in 5. V tem področju prebavni encimi ustrezno delujejo in ne povzročajo korozivnih poškodb na sluznici. Če antacid v večji meri nevtralizira želodčno kislino, pride do sekundarne hipersekrecije kisline (povečanega nastajanja kisline). In prav to se zgodi pri uporabi sode bikarbone, ki jo nekateri, napačno, zagovarjajo kot zelo učinkovito. V lekarni je na voljo kar nekaj pripravkov, ki se dobijo brez recepta: Rupurut, Rutacid, Gastal, Kompensan, Rennie tablete in se jemljejo po obroku. Antacidi vplivajo na absorpcijo sočasno vzetih zdravil, zato jih je potrebno jemati v razmiku vsaj 2 ur.

Antagonisti histaminskih receptorjev H2 zmanjšajo izločanje želodčne kisline. Učinek se pojavi kasneje kot pri antacidih, vendar traja dalj časa. Za samozdravljenje so v lekarni na voljo tablete Ranital.

Inhibitorji protonske črpalke zavirajo nastajanje kisline in so zdravila, ki se dobijo v lekarni, če so predpisana na zdravniški recept! Zdravnik se lahko odloči tudi za sočasno zdravljenje s sukralfatom (Venter), ki se veže z beljakovinami poškodovane sluznice in tvori zaščitni sloj. Če pa ugotovi, da gre za okužbo z bakterijo, k zdravljenju doda tudi ustrezno antibiotično terapijo!

Kaj lahko storimo sami?

Nekateri priporočajo mleko in mlečne izdelke, vendar previdno! Po začetnem nevtralizacijskem delovanju kalcij iz mleka povzroči še močnejše izločanje želodčne kisline – zato mleko ni rešitev! Izogibajte se hrani, ki draži želodec (mastna in začinjena hrana, sladice, orehi,…). Obroki naj bodo manjši (4-5 obrokov na dan), zadnji naj bo 2 do 3 ure pred spanjem. Ne telovadite po jedi, ne nosite tesnih oblačil čez pas (stisnejo želodec), ne pijte kave, pravega čaja, alkohola (to so dražeče snovi, ki povečajo izločanje kisline, hkrati pa ovirajo zapiranje mišice na prehodu iz požiralnika), jejte počasi in spite z dvignjenim vzglavjem. Če kadite, opustite kajenje in shujšajte, v kolikor je vaša telesna teža prekomerna! Če veliko sedite (tudi v službi), se pogosto zravnajte, da boste olajšali praznjenje želodca, ne dvigujte težkih bremen in poskusite obvladati stres. Za obvladovanje bolečin se izogibate acetilsalicilni kislini in nesteroidnim protivnetnim učinkovinam.

Priporoča se uživanje vitamina A in E ter cinka, ker povečujejo nastanek mucina – snovi, ki jo telo izloča za zaščito želodčne sluznice. Mnogi uporabljajo tudi sladki koren (Glycyrrhiza glabra), ki spodbuja izločanje zaščitne sluzi v želodcu. Uporaba omenjenega čaja je omejena na nekaj dni! Za učinkovitega se je izkazal tudi zeljni sok, ki vsebuje aminokislino glutamin (ščiti celice prebavne sluznice). Vsak dan naj bi popili 1 liter soka in vztrajali vsaj 3 tedne. Dobrodošel je tudi med, laneno seme in sok aloe vere.

Namigov je ogromno, zato verjamem, da bo potreben dodaten posvet s farmacevtom v lekarni. V kolikor pa se težave ne umirijo ali če nenadoma začutite močno bolečino, ki ne pojenja, nepojasnjeno slabost ali kri (rdečo ali črno obarvano) v blatu ali izpljunku, je zdravniška pomoč nujna.

Avtor: Polonca Fiala, mag.farm.

KJE POMAGA KAMILICA (Vlasta Mlakar)

Kraljica domače lekarne

Kamilica sodi med zelišča, ki jih slovenska tradicionalna medicina uporablja skoraj za vse bolezni. Kamilico so najpogosteje uporabljali v obliki čaja ali pa so iz nje pripravljali nekakšen destilat, imenovan “žgana voda”, ki je imel močnejši učinek od čaja. Čaj so uživali proti različnim vnetjem, prehladu, želodčnim in črevesnim težavam, vnetju ledvic in mehurja. Zunanje so jo uporabljali za spiranje pri vnetju ušes, oči in kožnih izpuščajih ter za grgranje pri vnetju ustne votline in zobobolu. Pri revmatizmu, bolečinah in vnetjih so uporabljali tople kamilične obkladke, kot priporoča Slovar naravnega zdravilstva iz leta 1926: “Kamilice skuhaj, odcedi, zavij v tkanino in polagaj na želodec, spodnji život in mesta, kjer se napravlja gnojenje” in “S kamilicami napolni vrečico, pogrej jo in jo položi na boleči ud”.
Znan je domači recept za pripravo kamiličnega olja, ki so ga uporabljali za vtiranja pri revmatizmu. Kamilične cvetove so nasuli v olje in ga za osem dni postavili na sonce.

Ljudska tradicionalna medicina je s številnimi izkušnjami potrdila, da kamilični čaj pospešuje znojenje, teši krče, umirja, krepi želodec in telo, razkužuje in razkraja. V primeru kamilice bi lahko potrdili, da se medicinska raba te droge ujema s tradicionalno.

Cvetovi

Zeliščarji in homeopatski zdravilci uporabljajo kamilične cvetove proti tesnobi, pri želodčnih težavah živčnega izvora, za blaženje menstrualnih bolečin in za zdravljenje kožnih izpuščajev.

Čaj

Kamilični čaj je priznano zdravilo za številna obolenja in ga pripravljamo kot poparek. Zvrhano žlico kamiličnih cvetov prelijte z 2 dcl vrele vode, pustite stati 10 minut, precedite in po okusu sladkajte z medom. Da čaj ne bo preblag, za 1 čašo čaja uporabite 1 žlico droge!

Kopel

Za krepitev telesa po napornem delu ali prestani bolezni si lahko pripravite poživljajočo kamilično kopel, tako da v kad dolijete močan kamilični zavretek. Pripravite ga kot zavretek iz 20 dkg posušenih kamiličnih cvetov v 2 do 3 litrih vode, ki naj še 10 minut stojijo v pokriti posodi. Kamilična kopel je blagodejna pri menstrualnih bolečinah, glavobolu, vseh vrstah vnetij in živčnih napetostih, kot so razdražljivost, preobčutljivost, notranji nemir, duševna pobitost, preutrujenost in nespečnost.

Kamilica je samonikla ali gojena zel, ki raste med poljščinami, ob poteh ali na domačem vrtu. Doma je iz Južne Evrope in Severne Afrike, zdaj pa je razširjena tudi v Severni Ameriko. Trajnica s fino narezljanimi listi in marjeticam podobnimi cvetovi, razširja krepek, dišaven, eteričen duh. V zdravilne namene od junija do avgusta nabiramo cvetne koške (Flores Chamomillae). Najpomembnejše zdravilne učinkovine kamilice so eterično olje, smola, gumi, grenčina, vosek, maščoba, fosforna kislina in več organskih kislin. Slovito kamilično olje (Oleum Chamomillae) vsebuje azulen, ki mu daje modro barvo in je glavna protivnetna zdravilna snov kamilice.

KAKO POZDRAVIMO ŽELODEC (Odprta kuhinja)

Sveže stisnjen krompirjev sok je vir moči za utrujen želodec; če nimamo sokovnika, zdravilni napoj pripravimo tako, da drobno nastrgan krompir dobro ožamemo v vodi ter tekočino precedimo.

Se zgodi, da nas po preobilnem slavju želodec boli oziroma imamo težavo s prebavo. V tem primeru preverjeno pomagajo dobrodejna zelišča in napoji za želodec in prebavo na splošno, vendar ob tem ne pozabimo, da je najpomembnejši ukrep proti tovrstnim težavam, da jemo manj in bolj lahko, predvsem zelenjavno hrano. Težave z želodcem in prebavo so pogosto živčnega izvora, kar je dolgotrajna zgodba zunaj kulinaričnega dosega tega prispevka.

Za želodec in prebavo

Precej težav s prebavo rešimo tako, da spremenimo prehranski vzorec na lažjo in bolj zelenjavno stran ter da se dovolj gibljemo. Poleg tega, četudi nimamo nobenih težav s prebavo, si privoščimo čaje, torej poparke zelišč, ki posebno dobrodejno vplivajo na prebavo in presnovo. In seveda kultivirajmo lakoto in tek, saj brez tega ni užitka ob hrani in posledično dobre prebave.

Rmanov čaj

To je želodčni čaj ena a, ki poleg dobrodejnega učinkovanja proti težavam z želodcem spodbuja delovanje jeter in žolčnika ter splošno dobrodejno vpliva na presnovo.

Pripravimo ga podobno kot druge zeliščne poparke: ščep posušenih rmanovih listov ali socvetij prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pet minut ter precedimo. Pijemo neoslajeno, po skodelico večkrat na dan pol ure pred obroki ali uro do dve po obroku.

Prva in druge pomoči proti zgagi

Najprej, zgago si priživciramo ali prijémo sami s čezmernimi količinami hrane, posebno s preveč sladke hrane in vsekakor z vsaj nekaj kosi orehove potice, seveda po obilnem kosilu ali, še bolje, po večerji. Za zgago je poleg tega odlična stara in postana hrana, po možnosti v večjih količinah. In drugače, proti zgagi si pomagamo tako, da upoštevamo zgornja dejstva. Če že pride do pekoče neprijetnosti, pustimo prebavilom, da pridejo do sape. Med drugim jim pomagamo tako, da jemo lahke zelenjavne jedi, predvsem pa gremo na sprehod in imamo s sabo topel ali hladen čaj proti zgagi. Zelo primeren je za uravnavanje prebave splošno uspešen rmanov čaj, dobrodošli so tudi sveže stisnjen krompirjev sok, poparek tavžentrože in drugih »želodčnih« zelišč, na primer majarona in melise. Ne pozabimo niti, da sta proti zgagi preizkušeno učinkoviti kisava, ki kljub kislosti umiri iz želodca dvigajoči se ogenj, in njena predhodnica sirotka. In seveda, jejmo po pameti, torej ravno dovolj, ravno prave vrste hrane in dovolj pogosto ali redko glede na svoj telesni ustroj in način življenja.

Komarčkov poparek in podobni dobrodejni napoji

Komarček je znana sestavina otroških čajev, ki lajša težave z napenjanjem in je sploh dobrodejen za prebavo in proti prebavnim težavam. Enako velja za druge plodove začimbnih kobulnic, torej za janež, kumino, koper, rimsko kumino in semena zelene, ki jih zato kar redno uporabljajmo za začinjanje jedi.

Poparek, ki smo mu navajeni reči čaj, pripravimo tako, da poravnano žličko zdrobljenih ali zmletih komarčkovih plodov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo približno pet minut ter precedimo. Pijemo neoslajeno. Poskusimo tudi druge omenjene plodove kobulnic in se ne ustrašimo njihovih mešanic.

Brinova voda

Z brinovimi jagodami do četrtine napolnimo steklenico s širokim vratom. Zalijemo z vodo, zapremo ter pustimo dva dni pri sobni temperaturi, nato pa še vsaj dva tedna na hladnem v shrambi ali kleti. Steklenico občasno na hitro odpremo, ker v njej nastaja ogljikov dioksid, ki ga je že dobro spustiti na zrak. Ko dobi voda prijetno aromo po brinu, jo odlijemo od jagod, nalijemo v steklenico, zapremo ter shranimo na hladnem. Na jagode nalijemo svežo vodo in postopek večkrat ponovimo, dokler je brinova voda po dveh do treh tednih le še kaj aromatična.

Kozarec brinove vode spijemo za spodbudo prebave pred jedjo ali po njej, če imamo občutek teže v želodcu.
Podobno učinkovit je tudi poparek brinovih jagod – žličko zdrobljenih jagod prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pet minut ter precedimo -, medtem ko je šilce brinovca splošno znana domača pomoč po obilni jedi oziroma ob »težkem« želodcu.

Sveže stisnjen zeljni sok

To je ena najučinkovitejših 100-odstotno krepčilnih in naravnih pomoči proti težavam z razdraženim želodcem in za pomiritev vnete želodčne sluznice, ki se dobrodejno izkaže celo za zdravljenje želodčnih razjed. Je pa precej obupen tako po okusu kot aromi, a telo, čeprav se hoče pamet upirati, nam bo hvaležno. Å e kako, saj se potem, ko se potrudimo z zaužitjem soka (dovolj je deciliter naenkrat, večkrat na dan pol ure do uro pred jedjo), počutimo imenitno, lahkotno in sploh poživljeno. Poleg tega, da zdravi oziroma preprečuje razjede želodčne sluznice in dvanajsternika, je ta sok tudi odlična »metla« za čiščenje debelega črevesa.

Sveže stisnjen krompirjev sok

Po učinku je zelo podoben sveže stisnjenemu zeljnemu soku, le da je bolj piten. Na žalost moramo zatem, ko spijemo kozarec tovrstnega soka, še vedno v šolo ali službo, saj na srečo ne dobimo vročine. Zmota o uživanju surovega krompirja, ki povzroča vročino, izvira iz nevednosti, da ima tovrsten učinek le pozelenel krompir, ki vsebuje strupeni solanin.

Za najkrepkejši in najbolj zdravilen uspeh sočimo umit krompir, seveda naj bo ekološkega porekla, skupaj z lupino. Tik pod lupino je namreč največ učinkovin, vendar pri industrijskem krompirju tudi ostankov pesticidov.

Dnevno spijemo deciliter do dva soka, pred zajtrkom ali namesto malice, v primeru bistveno izboljšanega počutja tudi kak deciliter več. Poleg dobrodejnosti za želodec je krompirjev sok znan še po tem, da veže težke kovine ter razstruplja, preprečuje nastanek žolčnih kamnov in sploh spodbudno vpliva na presnovo.

Zeleni čaj

Na seznamu dobrodejnega učinkovanja zelenega čaja, ki ga brez težav razširimo v knjigo, je tudi to, da preprečuje razjede na želodcu in dvanajsterniku. Če ga pijemo v zmernih količinah – dve ali tri skodelici dnevno -, je dobrodošel pomočnik pri zgagi in razdraženem želodcu, da o razsvetlitvi razpoloženja, ki ga omogoča, niti ne govorimo.

Majaronova juha

Prežganka je temeljna tradicionalna pomoč pri težavah z želodcem oziroma rekonvalescentna jed krepkejše narave, saj recept zanjo predvideva, da z moko naredimo prežganje, zalijemo z vodo in nato v juho vmešamo razžvkrljano jajce in jo začinimo z majaronom. Ob teži v želodcu se vsekakor spomnimo te krepke, a za želodec vseeno dobrodejne jedi, ob drugih priložnostih, torej tudi takrat, ko tovrstnih težav nimamo, pa ne pozabimo na najpomembnejšo sestavino prežganke, namreč na majaron. To zelišče slovi po splošno dobrodejnem in razbremenilnem učinkovanju na prebavo, zato ga pripravimo kot poparek, torej kot čaj, in si privoščimo tudi tole dobrodejnost. V dovolj veliko skodelo vlijemo skodelico vroče vode, dodamo pol žličke paste miso ali vodo le malo posolimo. Dodamo žlico ovsenih kosmičev in večji ščep zdrobljenega suhega majarona. Pustimo vsaj pet minut, da se kosmiči zmehčajo. Če želodec ni pretežak, juho zabelimo z maslom ali oljčnim oljem.

Skutnica

Na Tolminskem je to znana domača pomoč za želodec in prebavo, ki ima še druge dobrodejne učinke za odpornost in zdravje. Priprava je dovolj enostavna, da jo imamo lahko kar za instantno jed/pijačo, le do slane in nekoliko bolj zrele sirarske skute moramo naprej priti. Izdeluje jo ekološka sirarna Čadrg in je skupaj s kisavo in drugimi izdelki naprodaj na ekoloških tržnicah.

V skodelo ali globok krožnik damo žlico do dve zrele slane skute, prilijemo malo vroče vode ter zmešamo kremasto zmes, nato prilijemo skodelico vroče vode ter dodamo ščep zelišča, na primer majarona. Premešamo in po malem popijemo oziroma pojemo z žlico, saj je to že nekakšna juha.

Grenčice posebnega pomena

Kdor doma pripravlja raznovrstne grenčice, je oborožen z vrsto pomoči proti težkemu želodcu. Velja naj le opomba, da so za ta namen učinkovitejše grenčice brez sladkorja, torej le zelišče ali mešanica zelišč, namočena v žganju.

Če ne še drugih, doma pripravimo vsaj grenčico s tavžentrožo, rmanom in brinovimi jagodami. Preizkusimo ne le posamezne, ampak tudi grenčico z mešanicami treh sestavin. Poleg teh so uporabni za pripravo tovrstnih digestivov še komarček in drugi plodovi kobulnic ter majaron, šetraj, meta in sorodna zelišča.

V litrsko steklenico s širokim vratom damo dva ali tri ščepe zelišča oziroma mešanice zelišč. Zalijemo s sadjevcem, jabolčnim ali vinskim žganjem ter zapremo. Preden poskusimo oziroma grenčico po sili razmer uporabimo, naj mineta vsaj dva tedna. Zelišča naj kar ostanejo v steklenici, dokler je le še kaj tekočine.

KADAR VADIMO FLY-BOX (Sanela), MORAMO JESTI ZDRAVO

Raznolikost prehrane, uravnoteženje prehrane s fizičnimi dejavnostmi, polnozrnati izdelki, sadje in zelenjava, enostavni sladkorji, malo nenasičenih maščob in holesterola, malo soli, zmerno pitje alkohola, veliko vode, reden zajtrk …

RAZNOLIKOST PREHRANE

Poznamo približno 40 življenjsko nujnih hranil. Nobena posamezna vrsta hrane nam ne more zagotoviti vseh za življenje pomembnih hranil v zadostnih količinah. Za vzdrževanje zdravja so verjetno potrebna tudi tista, ki jih še ne poznamo. Več različne hrane bomo jedli, manj verjetno bo v naši prehrani navzoče pomanjkanje ali presežek določenega hranila. Iz vsake prehrambene skupine, torej vsak dan izberemo drugo hrano.

URAVNOTEŽENJE PREHRANE Z DOMNEVNIMI FIZIČNIMI DEJAVNOSTMI

Pretirana debelost je povezana z nekaterimi kroničnimi boleznimi, kot so visok krvni pritisk in sladkorna bolezen, kar pripomore k razvoju bolezni srca in ožilja. Zdrava telesna teža mora biti določena za vsakega posameznika posebej, upoštevati je treba številne dejavnike, kot so sestava telesa, stopnja presnove, genski dejavniki in fizična aktivnost. Ce je naše telo sestavljeno bolj iz mišic kot mašcevja, porabi več kalorij tako v mirovanju kot pri gibanju. Če smo ‘večji lastniki’ maščobe, bomo za prenašanje tega sicer porabili nekaj kalorij, v mirovanju pa bo poraba manjša.

PREHRANA IZ POLNOZRNATIH IZDELKOV, SADJA IN
ZELENJAVE

Kompleksi ogljikovi hidrati (škrobi) so zelo dobre energijske snovi. Vsebujejo tudi številna mikrohranila. Predelana hrana je prečiščena oblika, razmeroma revna z vlakninami. Vemo, da prehrambene vlaknine pomagajo nadzorovati kronične bolezni črevesja, prispevajo k nadzoru glikemije (vrednost krvnega sladkorja) pri osebah s sladkorno boleznijo in vežejo nekatere škodljive oblike maščob.

PREHRANA, REVNA Z ENOSTAVNIMI SLADKORJI

Eno glavnih zdravstvenih tveganj pri uživanju hrane s preveč sladkorja je poškodba zob (karies, ne pa tudi sladkorna bolezen, kot je splošno prepričanje. Hrana z veliko sladkorja ponavadi pripomore k slabo kontroli sladkorne bolezni in vseh posledic, ki izvirajo iz nje. Večino enostavnih sladkorjev pojemo z uživanjem prečiščene hrane.

PREHRANA Z MALO NASIčENIH MAÅ COB IN HOLESTEROLA

Pri nekaterih osebah vodi takšna prehrana zaradi genetske pogojenosti do pospešenega nastanka koronarne srcne bolezni. Pomembno je znižati vsebnost vidnih maščob na najmanjšo mogočo mero.
PREHRANA Z MALO SOLI

Pretirane kolicine natrija v prehrani niso zdrave za nikogar, še posebno ne za osebe s povišanim krvnim pritiskom. Na splošno večina predelane hrane vsebuje veliko natrija. Zato je pametno omejiti kolicino vidne soli, ki jo dodajamo. Tako bomo počasi spet pridobili okus za manj slano hrano. Z leti ta okus velikokrat pokvarimo. V naravni hrani je dovolj natrija, da zadosti dnevnim fiziološkim potrebam.

ZMERNO PITJE ALKOHOLA

Alkoholne pijače vsebujejo veliko kalorij in malo hranil. Z uživanjem velikih kolicin je tudi vnos hrane ponavadi pomanjkljiv. Pretirano pitje prav tako pripomore k okvari jeter in k nekaterim nevrološkim boleznim. Povečano je tveganje za nastanek raka na grlu in vratu.

DEHIDRACIJA

Ker telo tekom vadbe porablja velike količine vode, je zelo pomembno, da se tega zavedamo in upoštevamo naslednja navodila:
• Tekočino je potrebno piti čez cel dan.
• 1 do 2 uri pred vadbo: popij 4dcl
• 15 do 30 minut pred vadbo: popij 4 dcl
• Nujno imej s seboj na vadbi tudi vodo, vendar ne pij preveč, da ti ne bo slabo

ZAJTRK

Ravno tako je pri FLY-BOX vadbi kot tudi pri drugi rekreaciji pomemben tudi sam nacin prehranjevanja in življenja. Predvsem je pri celodnevni rekreaciji poudarek na močnem zajtrku. Dober zajtrk nam da energijo za ves dan. Naše telo je narejeno tako, da potekajo ponoči v telesu močni procesi obnavljanja. Za te procese telo porabi del svojih energijskih zalog. Zato zjutraj potrebujemo hrano, da nadomestimo hranilne snovi, ki jih je telo porabilo ponoči, in tudi zato, da telo dobi novo energijo za delo. Sicer lahko začne porabljati naše rezerve, ki so med drugim tudi v mišicah, ki jih hocemo s telesno vadbo okrepiti.

Zajtrk naj bo sestavljen iz polnovrednih ogljikohidratnih izdelkov in beljakovin z nekaj maščobami. Na primer polnozrnati izdelki (kruh, misliji, kosmiči,…) z mlečnimi ali sojinimi dodatki. Zraven si privoščimo še nekaj sadja. Možnosti je nešteto, sčasoma bomo tudi sami čutili, da brez zajtrka težko začnemo dan.

POMEMBNOST ZAJTRKA IN NANCY CLARK

Pomembnost zajtrka potrjuje tudi Nancy Clark v svoji knjigi Sports Nutrition Guidebook v poglavju Zajtrk za zmagovalce. Izhaja iz teorije, da je zajtrk eden najpomembnejših obrokov dneva. Pri tem predlaga nekaj kreativnih hitrih rešitev, ki naj bi nam zagotovile vsaj začetno energijo za začetek dneva.

CREATIVE, QUICK-FIX BREAKFASTS

Nancy Clark predlaga v svoji knjigi Sports Nutrition Guidebook naslednja hranila, ki nam lahko zagotovijo začetno energijo za začetek dneva:
• Jogurt,
• Banana in mleko,
• Arašidi in rozine,
• Blender drink (napitek sestavljen iz soka, sadja in jogurta oz.mleka),
• Kolač z marmelado (za boljšo vsebnost ogljikovih hidratov),
• Keksi z mlekom in arašidovim maslom,
• Pita ( nadevana z manj mastnim sirom ali kako drugo slamo).
Vir.:Nancy Clark, Sports Nutrition Guideboook, str. 59

Nancy Clark posveča pri pripravi zajtrka veliko pozornost predvsem žitaricam. Pri tem izpostavlja predvsem naslednje lastnosti:
• Priročnost,
• Visoka vsebnost ogljikovih hidratov (žitarice v kombinaciji z banano, mlekom in sadnim sokom ustvarijo zelo močan zajtrk oz obrok z vidika vsebnosti ogljikovih hidratov) ,
• Visoka vsebnost železa (absorbcijo železa v telo povečamo s pitjem sokov z vsebnostjo C vitamina),
• Visoka vsebnost kalcija (predvsem kadar obrok vsebuje tudi mleko ali jogurt) ,
• Malo maščob in holesterola,
• Veliko možnosti raznovrstne priprave obroka.

FLY BOX je zelo splošno orientirana zvrst rekreacije in zato toliko bolj pomembna, ker se z njo lahko ukvarjamo vsi. Njegovo bistvo pa se skriva v učenju zdravega načina življenja in ne le sami vadbi.

Prehrana športnika rekreativca je torej dokaj podrejena splošnim pravilom zdrave prehrane in nas pripelje nazaj k zdravemu načinu življenja, zato menim, da je FLY-BOX, če ne drugega vsaj dokaj uspešen in zdrav način promoviranja le tega.

VIRI:
• SPORTS NUTRITION GUIDEBOOK, Mag. NANC CLARK, BROOKLINE 1997, SPECIAL KINETICS, ZDA
• WWW.SUNRISE-SPORT.COM
• WWW.MED.OVER.NET
• SEMINAR FLY-BOX 1997 LJUBLJANA

Fly-box.si

Objava izraža mnenja avtorja vsebine, pri čemer Lifestyle natural ne odgovarja za točnost podatkov

SPOMLADANSKA UTRUJENOST IN PREÄŒIÅ ÄŒEVANJE ORGANIZMA S ÄŒAJI

Ko prihaja pomlad, se vsi čutimo pomlajene. Naše telo in duša sta polna pričakovanja, željna svetlobe in svežega zraka…odpirata se dihu pomladi. Pomladno enakonočje nam odpira vrata v novo življenjsko obdobje, nad katerim se boči sijoča beseda »upanje«. V brbotajočem pisanem pomladnem zelenju žubori neusahljiv vrelec življenja. Zato nas vse to kar zagrabi, zlasti če smo nenavadno utrujeni.

Lotimo se pomladne kure očiščevanja, ki je v bistvu eno samo »veliko pospravljanje«.

Kako smo »spomladansko utrujeni«?
Spomladanska utrujenost se nas loti po vsaki zimi, zlasti tedaj, ko smo se premalo gibali in uživali premalo sadja in zelenjave. Povzročajo jo razni telesni in duševni dejavniki in njene žrtve so predvsem ljudje, ki v svojih poklicih pretežno sedijo. Prizadeti so predvsem živčevje in krvotvorni organi, konča pa se s samozastrupitvijo telesa zaradi dlje časa trajajoče telesne neaktivnosti. Pomladna utrujenost povzroča želodčne razjede, nagnjenost k glavobolu, depresijam in vzkipljivosti, revmatična obolenja, putiko, ledvične kamne itd.
Vse pomladne kure morajo zajeti velika izločala našega telesa: kožo, pljuča, ledvica in črevo. Å ele ko vse to normalno deluje, se kri lahko prečisti in živci okrepijo.

Želodčne bolečine se ponavadi sprožijo spomladi in pozno jeseni. Zelo pogoste so bolečine v žlički, ki se lahko začnejo z neznatnimi prebavnimi motnjami, poleg tega pa bolnika muči tudi zgaga in pri tem pravi, da ga v želodcu peče, napihuje ga in se mu kolca. Bolečina se običajno pojavi pol do ene ure po jedi in lahko izžareva tudi proti srcu ali v levo nadlahtnico. Včasih čuti bolečino v hrbtu. Vsi ti znaki kažejo, da bolnika mučijo želodčne razjede, ki pa jih spremljajo še drugi bolezenski znaki, kot so: boleča utrujenost, napihnjenost, razbijanje srca in nepravilen srčni utrip, bolečine v glavi podobne migreni, kakor smola črno blato itd. Bolnik se slabo počuti, je depresiven in vzkipljiv.
Poleg dietne prehrane, ki jo ima bolnik s temi težavami, se mora izogibati tudi sladkim in kislim jedem.

Kateri čaji so primerni za lajšanje opisanih težav?
Če si sedaj pogledamo, katera zdravilna zelišča lahko uporabljamo pri težavah z želodcem, vam predstavljam mešanico čaja, ki ima oznako ČAJ 4 oziroma ČAJ ZA ŽELODEC IN PROTI STRESU. Čaj pripravimo tako, da dve čajni žlički mešanice poparimo s četrt litra vrele vode, pokrijemo, pustimo stati do ohladitve in precejeni čaj pijemo do 4-krat na dan po eno skodelico.

Čajna mešanica ČAJ 4 je pripravljena iz naslednjih zdravilnih rastlin:
janeža, kumine, kamilic, komarčka, poprove mete, sladkih koreninic, baldrijanovih koreninic, šentjanževke, melise in gloga.
Glavni nosilec delovanja v tej čajni mešanici so sladke koreninice ali golostebelni sladki koren.

Golostebelni sladki koren je večletna rastlina, ki ima v zemlji mogočen koreninski sistem s številnimi stranskimi koreninami, s katerimi prodira globoko v zemljo. Spomladi požene iz koreninskega sistema več pokončnih stebel visokih tudi do enega metra. Stebla nosijo neparno pernato deljene liste, posamezni lističi so ovalni in kratko prišiljeni ter nekoliko lepljivi. Iz zalistja poganjajo cvetni grozdi iz vijoličastih metuljastih cvetov. Iz njih se razvijejo drobni stroki s tremi podolgovatimi semeni. Rastlina cveti sredi poletja, od junija do konca avgusta.
Izvleček iz sladkega korena deluje proti bacilom, bakterijam, virusom in glivicam, proti vnetju in krčem v trebušni votlini, vnetju želodčne sluznice in želodčnim razjedam. Sladki koren je ena izmed najstarejših zdravilnih rastlin, uporabljali so jo že v Antiki ter v stari kitajski medicini.

Janež, kumina in komarček so zdravilne rastline, katerih plodovi vsebujejo veliko eteričnega olja, ki deluje karminativno, kar pomeni, da lajšajo težave zaradi napihnjenosti in pomirjajo. Čaj iz njih
ugodno deluje na prebavila, pospešuje delovanje žlez in rahlo draži sluznice. Odpravlja torej neprijetno napihovanje, krepi želodec, spodbuja prebavo, izločanje žolča in seča. Ugodno deluje tudi na dihala, v pljučih deluje antiseptično, redči gosto sluz ter tako lajša izkašljevanje ter težave pri bronhialnem katarju, težki sapi in astmi.

Kamilice dobro delujejo na želodčno sluznico, zdravijo vnetje in pomirjajo, zavirajo in preprečujejo vnetja, pomirjajo krče in odpravljajo živčno napetost, celijo rane in spodbujajo obrambni sistem k boljšemu delovanju. Kamilični čaj pomaga pri živčni razdraženosti, krčih, bolečinah in vnetjih v želodcu, črevesju in rodilih. Ker polisaharidi spodbujajo naš obrambni sistem, čaj pomaga pri prehladnih in gripoznih boleznih, raznih vnetjih notranjih organov. Prav tako pomirja bolečine v ledvicah in sečnem mehurju, pri vnetih jetrih in vranici ter trebušni slinavki. Lajša bolečine pri hudi čišči, pri nevralgičnih bolečinah in pri migreni. Pri razjedah v želodcu in na dvanajstniku pa moramo piti kamiličen čaj večkrat na dan po požirkih. Pri vnetemu želodcu si lahko pomagamo s čistim kamiličnim čajem. Popijemo četrt litra čaja in ležimo na trebuhu. Čez 10 minut se obrnemo na en bok, nato na hrbet in končno na drugi bok. S tem dosežemo da kamilični čaj oblije ves želodec.

Poprova meta hladi, čaju daje dober okus. Čaj poprove mete pijemo pri krčih različnega izvora, pri bolečem mesečnem perilu, glavobolu, spolni nemoči ali pa samo za žejo. Poleg tega ga uporabljamo pri vseh boleznih jeter in žolčnih izvodil. Spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke. Blagodejno vpliva na delovanje srca in živčevja. Spodbuja delovanje prebavnih žlez, zlasti želodca, pomaga pri slabi prebavi, kolcanju in napenjanju. Poprova meta je odlično domače zdravilo za starejše ljudi, ker jim olajšuje prebavo in sproščanje plinov.

Baldrijan pomaga pri bruhanju zaradi živčne napetosti in prebavnih motnjah istega izvora. Ker spodbuja izločanje žolča in pomirja krče gladkega mišičevja, lajša tegobe in bolečine pri žolčnih kamnih, napihovanju in slabi prebavi.
Čeprav ima čaj neprijeten okus, nam olajša težave sodobnega življenja, ko izgubimo občutek za prosti čas in za svoje bližnje, ko nas boli glava in zaradi vsakdanjih skrbi ne moremo spati. Čaj zmanjšuje občutek lakote, zato koristi tudi tistim, ki hujšajo.
Melisa zelo dobro vpliva na človeški organizem. Pomirja, krepi živce, blaži krče, vpliva blagodejno na možgane, srce, prebavila in maternico. Eterično olje pospešuje potenje, lajša bolečine in zavira delovanje bacilov, torej bakterij, virusov in glivic. Čaj iz navadne melise pomirja nervozen želodec in srce in pomaga pri nevrasteniji, histeriji, melanholiji, pa tudi pri prebavnih motnjah, krčih v črevesju, napenjanju, naduhi, glavobolu itd.

Å entjanževka ima blag pomirjevalni učinek, zato uporabljamo čaj šentjanževke pri nervozi, slabem počutju in depresiji. Poleg tega blaži krče in bolečine, redči gosto sluz. Iz šentjanževke pripravljamo šentjanževo olje, ki ga uporabljamo za zdravljenje opeklin, tako sončnih kot ostalih, ljudsko zdravilstvo pa z njim zdravi zmečkanine, podplutbe, razne ekceme in čire ter ga priporoča za lajšanje bolečin pri revmatičnih težavah, putiki, ledvenemu useku, išiasu, udarninah, mišičnih in živčnih bolečinah ter pri nategnjenih mišicah. Å entjanževo olje lahko uživamo tudi po žličkah, če nas mučijo psihovegetativne motnje, strah, preobčutljiv želodec in slaba prebava. Čez dan lahko popijemo dve do tri žličke tega olja po jedi.

Glog deluje na srce in ožilje. Krepi delovanje srca, izboljšuje prekrvavitev in pomirja. To pride do izraza pri tistih ljudeh, ki imajo občutek tiščanja okoli srca, povišan krvni tlak, razbijanje srca in jih muči tudi vrtoglavica. Lajša tudi težave pri poapnenju žil in srčni nervozi, uravnava krvni tlak, tako previsok kot prenizek in krepi krvni obtok, kar se kaže tudi v boljšemu delovanju ledvic. Z rednim jemanjem glogovih pripravkov se popravi tudi splošno počutje in bolniki lažje premagujejo telesni ín duševni napor. Učinek na srce je počasen in se pri rednemu pitju pokaže najprej kot olajšanje težav in bolnik se bolje počuti, tiščanje okrog srca se zmanjšuje in s tem tudi občutek tesnobe.

Naslednja čajna mešanica, primerna za spomladansko čiščenje telesa je ČAJ ZA SPODBUJANJE PRESNOVE ali ČAJ KRRT. Sestavljen je iz kopriv, regratovih korenin, rmanovih cvetov in listov ozkolistnega trpotca.

Kopriva je vsem dobro poznana. Pri njej nabiramo pekoče liste, steblo, korenine in zrelo seme.
Sveže koprivne liste in steblo uporabljamo za pridobivanje soka in posušene za čaj, ki spodbuja presnovo, žene na vodo, čisti kri in ledvica ter ga priporoča ljudsko zdravilstvo pri artritisu, revmatičnem obolenju sklepov in mišic. Rastlinski hormoni spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika. Najpomembnejši učinek pa je diuretični učÃ­nek, kar izkoriščamo pri težavah s putiko, ledvičnimi kamni in peskom. S tem čajem tudi na hitro odpravimo pomladno utrujenost. Koprivin čaj tudi znižuje količino sladkorja v krvi.
Ljudsko zdravilstvo priporoča uporabo koprivnih semen, ki jih stiskajo in dobljeno maščobno olje z linolno kislino uporabljajo za zdravljenje kožnih in revmatičnih bolezni ter kot biostimulator pri presnovnih boleznih. Uživanje koprivnega semena pa uporabljamo pri driskah in težavah z žolčnikom in jetri.

Regrat je starodavna zdravilna rastlina. Nabiramo korenine, ki jih moramo dobro očistiti in čimprej posušiti.
Zdravilne snovi iz regratovih korenin delujejo kompleksno, čaj iz njih krepi posamezne organe ter jih spodbuja k večji dejavnosti. Učinkovito deluje na vsa prebavila in izločala: na želodec, jetra, vranico, žolčnik, trebušno slinavko in ledvica. Ljudsko zdravilstvo uporablja ta čaj kot blago odvajalo, kot zdravilo, ki čisti kri, ter pri težavah s putiko in revmo, pri ekcemih in drugih kožnih boleznih. Z njim si olajšamo težave, ki spremljajo presnovne motnje, težave z ledvičnim peskom in kamni, pri sladkorni bolezni itd.

Rman preprečuje in zavira vnetja, pomirja krče, deluje kot tonik, odpravlja živčno napetost, celi rane in spodbuja obrambni sistem k boljšemu delovanju. Zato navadni rman uporabljamo tako za notranjo kot za zunanjo uporabo. Ljudsko zdravilstvo priporoča rmanov čaj pri pljučnih boleznih, vnetju rebrne mrene, pa tudi pri revmatičnih težavah, nepravilnemu srčnemu utripu, pri težavah z napihnjenostjo itd. Čaj iz navadnega rmana uporabljamo tudi za izpiranje ustne votline pri vnetju žrela, pri zobobolu, aftah itd. S čajem umivamo tudi lase, ki se s tem krepijo in postanejo svetlejši.

Ozkolistni trpotec vsi dobro poznamo. Pri njem nabiramo lepe zelene liste.
Liste uporabljamo za lajšanje težav pri katarjih zgornjih dihalnih poti, pri čemer imajo pomembno vlogo sluzi, čreslovine, flavonoidi, saponini in glikozid aukubin. Vse te snovi zavirajo razmnoževanje bakterij in glivic ter imajo protivnetni učinek. Iz trpotčevih listov pripravljamo tekoče izvlečke, sirup in svež sok. S prekuhavanjem se mnoge zdravilne snovi uničijo, zato zdrobljene trpotčeve liste ne poparimo, ampak jih namakamo v mrzli vodi. Tako preprečimo, da bi se uničil glikozid aukubin, ki ima podobno delovanje na bakterije kot penicilin. Tako pripravljen čaj lahko posladkamo z žličko cvetličnega medu. Čaj lajša presnovne težave, spodbuja izločanje sečnine in tako pomaga pri protinu in revmatičnih obolenjih. Ljudsko zdravilstvo uporablja svež trpotčev sok v različne namene. Z njim zdravijo sveže rane, odrgnine, lajšajo bolečine po pikih žuželk itd. Po dolgotrajni in naporni hoji si lahko pripravimo obkladke iz svežih listov, ki jih nekoliko zmečkamo. Obloga hladi in zmanjšuje bolečine v nogah.

Naslednja čajna mešanica je ČAJ PROTI PUTIKI. Putika (protin ali giht) je bolezen, pri kateri se v tkivih kopičijo soli sečne kisline zaradi njene slabe presnove. Protin napade človeka večinoma ponoči, ko bolnik nenadoma začuti vrtajočo bolečino v palcu na nogi, nartu, kolenu in sklepih na roki. Prizadet sklep hitro oteče, koža je napeta, sijoča in vroča. Tak napad lahko traja tri do šest dni, nato se počasi umiri, koža nad sklepom se lušči in še nekaj časa srbi. Pri bolniku se lahko razvijejo posebne grčice iz soli sečne kisline, imenovane tofi. Najdemo jih predvsem na uhlju ter na prstnih sklepih rok in nog.
Protin zdravimo z dieto, ki skoraj ne pozna mesa, ampak veliko sadja, predvsem grozdja in celo surovo hrano. Poleg predpisanih zdravil, si lahko pomagamo tudi nekaterimi zdravilnimi rastlinami, ki telo čistijo.
Poleg regrata in kopriv tako lahko uporabljamo še brezove listie, brinove jagode, jetičnik, koruzne laske, plešec, preslico, rman, tavžentrožo, gladež, luštrek, peteršiljeve korenine, dišečo vijolico, zlato rozgo, brestovolistni oslad, vrbovo skorjo itd.

Pri brezi nabiramo popke in liste, ki jih zaradi obilice zdravilnih snovi uporabljamo za zdravljenje ledvičnih bolezni, protina in drugih presnovnih bolezni. Pospešujejo delovanje ledvic in delujejo kot naravni diuretik. Čaj iz brezovih listov izpira ledvične poti pri bakterijskih vnetjih in drugih boleznih, kot so vnetje ledvičnih čašic, katar mehurja, protin, vodenica, revmatične bolezni, ledvični pesek in kamni. Spodbuja izločanje vode iz telesa, zato se uporablja pri težavah z odvajanjem seča.. Če pijemo ta čaj dlje časa (vsaj 1 l na dan), se bodo raztopili tudi ledvični kamni in pesek.
Pri brinovih jagodah je najpomembnejše eterično olje. Če ga zaužijemo v malih količinah, blago draži ledvici in zato žene na vodo. Deluje na presnovo in zato uživamo brinove jagode pri kroničnih oblikah revmatizma, kot so vnetja sklepnih ovojnic, pa tudi pri slabi prebavi, pomanjkanju teka in pri oteklih nogah
Ljudsko zdravilstvo priporoča, da posušene brinove jagode dobro prežvečimo in pogoltnemo. Začnemo z eno jagodo zjutraj, opoldne in zvečer in nato vsak dan povečamo število jagod za eno, dokler ne dosežemo tri krat po trideset jagod na dan. Nato količino zopet zmanjšujemo za eno jagodo. S tem se uredi prebava, odpravi neprijetno napihovanje, čisti kri in tudi ledvici izločita več seča. Pri ledvičnih bolnikih in nosečnicah moramo biti previdni, saj pride pri uživanju brinovih jagod do povečanega draženja ledvic
.
Zdravilni jetičnik je pomembna zdravilna rastlina pri zdravljenju putike. Za čaj vzamemo dve zvrhani jedilni žlici posušenih cvetočih vršičkov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati toliko časa, da se tekočina popolnoma ohladi. Čez dan popijemo čim več tega čaja. Pospešuje izločanje sečne kisline, presnovo in čisti kri ter lajša tudi glavobole in migreno.

Navadni gladež je skromna plazeča rastlina. V zdravilne namene uporabljamo njegove korenine. Iz njih kuhamo čaj, ki čisti kri, pospešuje izločanje sečne kisline, lajša težave pri putiki, revmatičnih težavah, ledvičnih boleznih, ledvičnemu pesku in kamnih, pri oteklih nogah itd. Spodbuja delovanje ledvic, odstranjuje sečno kislino in lajša težave pri putiki, revmi, in presnovnih boleznih.
Zlata rozga vsebuje precej zdravilnih snovi, ki delujejo protivnetno, razkužujejo in odlično ženejo na vodo. Uporabljamo jo za zdravljenje vnetij ledvic in mehurja. Pomaga pri bolečem odvajanju seča, čisti kri ter lajša presnovne težave.
Brestovolistni oslad vsebuje številne zdravilne snovi, ki se uporabljajo za zdravljenje akutnega in kroničnega revmazizma ter pri protinu. Pospešujejo odvajanje vode iz telesa in s tem tudi sečno kislino in sečnino. Ta učinek izrabljamo za zdravljenje kroničnih oblîk revmatizma, predvsem takih, ki jih spremljajo degenerativne spremembe v ramenskih, komolčnih in kolenskih sklepih. Vplivajo na motnje v presnovi v sklepih in njihovi okolici, predvsem v sklepni ovojnici in v vezivnem tkivu, med mišicami in kitami. Poleg tega zavirajo delovanje mikrobov, zbijajo visoko telesno temperaturo ter blažijo bolečine. Uporabljamo ga tudi pri vodenici, pri srčni nevrozi, obolenju sečnih organov, pri bolečem in težkem uriniranju, pri kamnih in pesku v ledvicah, pri zastoju vode v telesu, pri celulitisu in presnovnih motnjah, kot je debelost. Po nekaj tedenski kuri s tem čajem, se izboljša tudi presnova v sklepih in mišicah, bolečine se zmanjšajo in sklepi postanejo bolj prožni. Seveda pa brestovolistni oslad ne more popraviti zmaličenih in spremenjenih sklepov.

Navadna medena detelja se uporablja pri kroničnih vnetjih ven, ki jih spremljajo bolečine in občutek težkih nog. Spodbuja prekrvavitev, zmanjšuje bolečine, mehča trde otekline, spodbuja potenje in izločanje seča. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz medene detelje pri težavah z odvajanjem vode iz telesa, boleznih ledvic in mehurja, pri oteklinah, ki spremljajo revmo in putiko, pri zastoju krvi v globokih venah in za spodbujanje limfnega pretoka. Čaj blaži bolečine v nogah, utrjuje žilne stene in blaži težave pri migreni. Ker je v medeni detelji precej kumarina, s pitjem tega čaja ne smemo pretiravati. Pojavijo se lahko bolečine v glavi, vrtoglavica, bljuvanje, dremavost in celo ohromelost. Obkladki iz čaja blažijo bolečine in težave pri zlati žili, pospešujejo celjenje gnojnih ran, upad otekline pri revmi, putiki ter po udarcih in poškodbah.
Za čaj vzamemo eno veliko jedilno žlico navadne medene detelje in jo poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj popolnoma ohladi. Čaj pijemo po požirkih večkrat na dan.

Pripravil: Boris Jagodič, mag.farm.

RMAN

Rman – Ustavlja krvavitve in celi rane
Prehrana – četrtek, 03.02.2011 ob 09:30
Avtor: Ingrid Mager

Druga imena: arman(a), grenki rman, navadni rman, hrman, jezišec, jermanec, kač(j)ek, korancelj, korocvet, krvavnik, kunica, mezinec, okerc, oškrec, purečjak, raja, repiček, ribica, romancvet, ruja, skokotec, skoreca, skorecelj, škarucelj, škrebec, škreca, škrobec, škrobot, škrot, zavrelec, zobci…

Rman (Achilléa millefólium) je dobil latinsko ime po Ahilu, kajti Homerjev grški junak si je svoje rane povezoval prav z rmanom. Pri lokalni uporabi dejansko zaustavlja krvavitve in pospešuje celjenje. Iste astringirajoče lastnosti pa ima tudi preliv iz rmanovih listov. Sodi med najstarejša znana zdravilna zelišča in ustavlja krvavitve, pomirja bolečo menstruacijo, zdravi hemeroide in odpravlja vse vrste organskih krčev. Zaradi antiflogičnega in spazmolitičnega učinka ga dodajajo čajnim mešanicam pri želodčnih in črevesnih motnjah, pa tudi pri obolenjih žolčnika, mehurja, srca, ven. Drugače ima v sebi veliko kalija.

Nabirajmo rastline s prsti

Rman najdemo po travnikih, ob gozdnih obronkih, med grmovjem, in sicer od nižin vse do alpskega pasu po vsej Sloveniji. Cvetovi so beli ali rožnati, za te pravijo, da naj bi bili še bolj zdravilno učinkoviti. Nabiramo jih od junija do septembra. Če nabiramo liste, jih moramo osmukati, preden rastlina cvete, kajti cvetovi izčrpavajo vso rastlino. To pa ne drži za vsa zelišča ali dišavnice, kajti nekatere rastline imajo zdravilen učinek tudi med cvetenjem, na primer peteršilj, timijan, rožmarin, lovor… Ker se cvetni koški težje trgajo, pazimo, da ne izpulimo celotne rastline. Rman uporabljamo tako svež kot posušen; cvet ima več eteričnega olja, preostali del rastline pa ima veliko čreslovin. Posušeni cvetovi so nadvse aromatični in imajo grenek okus.

Kako uporabljati rman

Rmanov čaj pripravimo tako, da eno ali dve čajni žlici prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo tri- do štirikrat na dan med jedjo. Uporabljamo ga tudi za obkladke ali izpiranje ran, ki se slabo celijo. Skuhamo toliko čaja, kolikor ga potrebujemo, sicer na svetlobi počrni in se pokvari. Strokovnjaki priporočajo dve do tri skodelice čaja na dan – kot krepčilni napitek, pomirilo in čistilo za kri. Če zdravite živčna obolenja, dodajte čaju nekaj lističev melise in ščepec kamiličnih cvetov. Pri ženskih boleznih priporočajo čajno mešanico s kamiličnim cvetjem, kolmežovimi in regratovimi koreninami. Pri boleznih dihal pa priporočajo čajno mešanico rmana s pljučnikom, listi suličastega trpotca, slezovimi koreninami in žajbljem, pri boleznih mokril pa rman in arnikovo cvetje, in sicer v razmerju 100 proti 30. Na jetra, želodec, črevo in krvni obtok ugodno vpliva mešanica rmana (30 g), repike (30 g), češmina (20 g), črne mete (20 g) in korenike kolmeža (10 g). Čaj pripravimo kot poparek in ga pijemo trikrat na dan pol ure pred jedjo.

Prevretek uporabljamo za izpiranje ran, za krepčilne in čistilne kopeli nog in rok, za obkladke za rane in kot antiseptik. V liter prevrete vode stresemo pest listja in cvetov. Sveži sok dobimo, če dve pesti svežih rastlin prelijemo s 100 mililitri vode in zgnetemo rastlino. Å tirikrat na dan med jedjo jemljemo po eno jedilno žlico odcejenega soka. Presni sok je namenjen zunanji uporabi. Zmečkamo vso rastlino razen korenine in iztisnimo sok skozi krpo. Zdravljenje ustavimo takoj, če na koži opazimo mozolje ali pordelost. Nekateri ljudje rman slabo prenašajo. Pomado dobimo tako, da temeljito zmešamo enako količino rmanovega soka in svinjske masti. Tako pripravljena pomada ustavlja krvavitve in razkužuje. Sedežno kopel si pripravimo tako, da 100 gramov svežega ali suhega zelišča poparimo z litrom vode. Pokrit naj stoji 20 minut, nato ga zlijemo v kad.