ZAKAJ SO OLIVE TAKO ZDRAVE?

Olive imajo zelo pozitiven učinek na naše zdravje

Poznamo veliko različnih vrst oliv

Olive so eno izmed najstarejših živil, ki jih človek pozna in uporablja, saj je bila oljka že od nekdaj cenjena kot simbol sreče in miru, medtem ko so olive naši predniki uporabljali za vir nafte in hrane. Olive so pridelane v mesecu septembru in so na voljo skozi vse leto ter so nepogrešljiv dodatek različnim zelenjavam, mesu, perutnini in seveda pici.
Poznamo veliko različnih okusov – od sladkega do kislega – in različnih vrst oliv, od zelenih, zeleno-rumenih, rdeče-rjavih, vijolično-črnih, in črnih oliv, prav vse pa imajo številne koristi za naše zdravje. In medtem ko lahko nekatere olive zaužijete direktno po obiranju, se tiste, ki se ponujajo na trgu, največkrat obdelujejo zato, da bi njihovo grenkobo nekoliko zmanjšali.

Olive vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, ki nas ščitijo pred boleznimi srca in ožilja

Kljub temu, da je oljčno olje zelo koristno našemu zdravju, se zaradi visoke vsebnosti maščob pogostokrat napačno interpretira. Res je, da gre za maščobe, vendar tiste zdrave, enkrat (mono) nasičene maščobne kisline, s katerimi zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in ožilja. Sicer so olive bogate z železom, vitaminom E in bakrom, ter so odličen vir vlaknin.

Zmanjšujejo napade astme, ščitijo pred alergijami ter vplivajo na imunski in prebavni sistem

Redno uživanje oliv zmanjšuje napade astme ter tveganje za osteartritis, poleg tega pa pomaga pri preprečevanju raka debelega črevesa. Zaradi protivnetnih hranil in antioksidantov pomagajo pri zdravljenju vnetnih težav in alergij, saj v prehrani delujejo kot antialergeni. Enkrat (mono) nenasičene maščobne kisline pomagajo tudi pri zniževanju krvnega tlaka, uživanj oliv pa vpliva tudi na dihalni, živčni, imunski ter prebavni sistem.

Katere vrste oliv izbrati?

In če ne veš, katero vrsto oliv bi izbrala, je najbolje, da z njimi nekoliko eksperimentiraš, saj imajo prav vse veliko koristi za tvoje zdravje, vsaki pripravljeni jedi pa bodo olive podarile poseben okus. Sicer pa je pri nakupu vedno najbolje da izbereš tiste, ki so bile obrane tradicionalno.

PEST OREHOV NA DAN, ODŽENE RAKA STRAN

06.09.2011

Pest orehov na dan zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prsih za kar 50 odstotkov, poleg tega pa prispeva tudi k upočasnjevanju rasti in širjenja tega rakavega obolenja, trdijo strokovnjaki.

Orehi naj bi ščitili pred rakom in pri obolelih upočasnjevali njegovo rast.

Do tega zaključka so prišli raziskovalci po dolgotrajni študiji, v kateri so proučevali učinek dnevnega uživanja orehov pri miših. Tem so v hrano mešali orehe od malega pa vse do odrasle dobe. Rezultati so bili osupljivi: ne le, da so miške, ki so zobale orehe, za polovico redkeje zbolevale za rakom, temveč so bili tudi pri tistih, ki so raka vendarle dobile, tumorji manjši in manj številni.

Orehi so pri miših spremenili genetske predispozicije

”Zmanjšanje pojavnosti raka v tej mišji populaciji je še posebej zanimivo, saj smo jo pred tem gensko programirali, da bi imela čim večje tveganje za razvoj rakastih obolenj,” je pojasnila vodja raziskave, dr. Elaine Hardman. ”Tako nam je uspelo zmanjšati tveganje za nastanek raka kljub prej obstoječim genskim mutacijam.” Znanstveniki tako sklepajo, da je redno uživanje orehov del zdrave prehrane in lahko zmanjšuje tveganje za rakava obolenja.

Raziskava, ki so jo izvedli na univerzi Marshall v Zahodni Virginiji, je temeljila na genetski analizi. Tako so ugotovili, da je prehrana z orehi spremenila aktivnost večih genov, ki vplivajo na razvoj raka dojk tako pri miših, kot pri ljudeh. Učinkovine v orehih naj bi tako zmanjšale tveganje za razvoj raka ter upočasnile njegovo rast.

Hrana je naše glavno zdravilo

Po mnenju raziskovalcev ta odkritja znova dokazujejo, kako pomembna je prehrana za naše zdravje. Zelo pomembno je namreč, kaj vnašamo v telo, saj to vpliva na telesne funkcije ter naš odziv na bolezni. ”Hrana je naše glavno zdravilo,” dodaja vodja raziskave. Glavni napotki so, po njenem mnenju: pazi na prehrano, spravi se s kavča in ugasni televizijo.

Raka dojke sicer preprečujejo tudi sojini in polnozrnati izdelki, rdeče grozdje, česen, paradižnik, zeleni čaj in zadostna količina vitamina D.

Več o podobnih temah preberite na www.intimatemedicine.si.

ALI POZNAMO RAZLIKO MED RJAVIM IN ”RJAVIM”SLADKORJEM

07.09.2011

Ljudje smo si svoje življenje vedno radi posladkali, zato pa je danes na naših policah tudi toliko vrst sladkorja. Po navadi razlikujemo med škodljivim belim sladkorjem in manj škodljivim rjavim sladkorjem, toda ta razlika pravzaprav ni povsem natančna. Ločiti morate tudi med obarvanim belim sladkorjem in resnično rjavim.

Rjavi sladkor, ki povsem spominja na belega, je samo obarvan in še vedno nezdrav izdelek.

Čedalje bolj znano je, da je rafinirana hrana nezdrava, zato se kupci vse pogosteje odločajo za tako imenovane rjave in polnozrnate izdelke. Pa je rjavi sladkor res tako dobrodejen kot denimo rjavi riž? Primerjava pravzaprav ni povsem primerna. Medtem ko je rjavi riž vedno neobdelano živilo, ki mu niso bili odvzeti vitamini in minerali, je rjavi sladkor namreč lahko samo obarvan poprej rafiniran izdelek. Naučiti se morate torej prepoznati pravi rjavi sladkor.

Kaj pa je sploh pravi rjavi sladkor? Če je sladkor pred vami na videz povsem podoben belemu, le drugačne barve, gre zagotovo za obarvano različico. Ker je zdravo življenje čedalje bolj priljubljeno, beli sladkor pa posledično vse bolj zloglasen, so se proizvajalci namreč že dolgo tega odločili, da obdelanemu sladkorju, ki ima bolj nežen okus in bolj obvladljivo kristalno obliko, dodajo majhen odstotek melase, ki daje rjavo barvo, in so mu jo poprej v procesu rafiniranja odvzeli.

Beli sladkor je bolj priljubljen zaradi nežnejšega okusa in bolj obvladljive kristalne strukture.

Ključna je melasa

Cenejši rjavi sladkor ima dodanih od tri do deset odstotkov poprej odvzete melase, zaradi česar je sicer nekoliko bolj zdrav od belega, vendar ne občutno bolj zdrav. Prav melasa je namreč del sladkornega trsa, ki je bogat z magnezijem, železom, bakrom, manganom in vitamini skupine B. Te sestavine pa telo potrebuje, da lahko sladkor sploh uspešno prebavi, zaradi česar pri uživanju belega sladkorja porablja zaloge, ki smo jih poprej vnesli z drugo hrano. Ker pa ima melasa zelo močan (pozitivno bi lahko rekli aromatičen) okus, so jo proizvajalci pričeli iz sladkorja odstranjevati.

Pravi rjavi sladkor je torej sladkor, ki je minimalno obdelan oziroma je proizvod prve kristalizacije soka, ki je iztisnjen iz sladkornega trsa. Prodaja se pod imenom rjavi trsni sladkor, surov trsni sladkor, neobdelan trsni sladkor ali nerafiniran trsni sladkor. Je veliko temnejši, nekoliko vlažnejši, zaradi česar se prej sprime, in brez značilne kristalne sladkorne strukture, ki nastane med daljšo obdelavo. Po navadi ima napisano tudi državo izvora, saj ima rjavi sladkor iz različnih delov sveta nekoliko drugačen okus različnih lokalnih vrst sladkornega trsa.

Med belim in obarvanim rjavim sladkorjem torej ni prave razlike (razen v okusu), zato pa je ne povsem obdelan rjavi trsni sladkor veliko bolj zdrav, čeprav tudi z njim ni ravno priporočljivo pretiravati.

Namesto da bi se sladkali, pa se lahko morda zamotite s pregledovanjem naše Facebook strani.

KAKO DO PLOSKEGA TREBUHA (hrvaško)

Do ravnog stomaka svakako se ne dolazi lako. Značajno je što redovnije vježbati, što više se kretati, uopšte biti što više fizički aktivan.

Meč‘utim, isto je toliko značajno i kako se hranite.

Pojedine namirnice su izuzetno djelotvorne za metabolizam i probavu, te topljenje masnih naslaga.

Takva hrana bi što češč‡e trebalo da bude sastavni dio vašeg svakodnevnog jelovnika.

Uz poznate izvore proteina, poput posnog sira, bijelog mesa, tunjevine i tome sl., predlažemo i nekoliko podjednako bitnih namirnica kada je riječ o ravnom stomaku.

Zeleni čaj

Karakteriše ga pozitivno dejstvo na organizam i to višestruko.

Bogat je oksidantima koji povezuju slobodne radikale, regulišu masnoč‡u u tijelu i imaju smirujuč‡e dejstvo.

Kefir

Ovaj fermentirani mliječni proizvod inače je poznat kao svojevrsni eliksir mladosti.

Pored toga što sadrži mnogo proteina, kefir je bogat mnogim probioticima koji izuzetno povoljno utiču na probavu i obogač‡uju crijevnu mikrofloru.

Engleski naučnici su dokazali da upravo probiotici uništavaju masne č‡elije.

Integralna tjestenina

Integralna tjestenina se proizvodi od cijelih žitarica i karakteriše je nizak glikemijski indeks.

To u stvari znači da posle konzumacije, ne poeč‡ava naglo nivo šeč‡era u krvi, nego se energija iz integralne hrane otpušta postepeno i maksimalno.

S druge strane, “obična” tjestenina (od prerač‘enih žitarica) naglo podižu nivo glukoze u krvi. Kako se ne uspijeva potrošiti u kratkom roku, ona se taloži u organizmu u obliku masti.

Jaja

Ta namirnica predstavlja savršen spoj proteina i ugljenih hidrata.

Bjelance se sastoji od čistih proteina a oni izgrač‘uju mišič‡e, dok se žumance sastoji od ugljenih hidrata koji obezbječ‘uju energiju.

To je ujedno jedan od razloga što je jaje jedan od najpopularnijih jutarnjih obroka.

Naučna istraživanja su pokazala kako ljudi koji konzumiraju namirnice bogate proteinima na duge staze održavaju idealnu tjelesnu težinu: svakodnevnom konzumacijom takve hrane, za godinu možete da smršate više od 3 kg bez posebnih dodatnih napora.

Grejpfrut

Kiselina koju sadrži pomaže probavu i daje osječ‡aj sitosti, dok visok nivo vitamina C direktno utiče na smanjenje holesterola u krvi i smanjuje rizik od srčanog udara.

Poput ostalog voč‡a i povrč‡a, grejpfrut ima nisku energetsku vrijednost, što znači da podstiče organizam da troši svoje zalihe energije (masti).

SHRANJEVANJE ŽIVIL BREZ HLADILNIKA

Naše babice in mame niso poznale hladilnikov in drugih hladilnih aparatov, pa so kljub temu uspešno shranjevale živila in pripravljale vrsto zelo okusnih jedi in sestavin, ki so jih shranjevale na najrazličnejše načine, predvsem pa z naravnimi snovmi in na povsem naraven način. Preizkusite katerega od nasvetov za tako shranjevanje, saj vam bo potlej v hladilniku ostalo več prostora za živila, ki jih je nujno treba shranjevati v hladilniku.

Svež kostanj

Kostanj najprej operemo in posušimo.Za shranjevanje potrebujemo velike steklene kozarce in droben, suh pesek. Na dno vsakega kozarca damo pesek, nanj položimo plast kostanjev nato plast peska in tako nadaljujemo, dokler ne napolnimo kozarca,na vrhu mora biti plast peska. Nato kozarec zapremo s papirjem (celofanom) in gumicami ter ga pospravimo v shrambo. V globoki zimi boste lahko kostanj kuhali ali pekli, imel pa bo popolnoma nespremenjen okus.

Peteršilj

Peteršilj sesekljamo in ga v plasteh zlagamo v kozarce, med posamezne plasti peteršilja pa natresemo sol. Na ta način bo peteršilj ostal svež nekaj tednov.

Surovo maslo

Surovo maslo bo ostalo nekaj tednov sveže, če ga bomo potopili v raztopino kuhinjske soli. Raztopino pripravimo tako, da zavremo vodo in jo solimo, nato pa raztopino ohladimo ter vanjo položimo maslo, z ovitkom vred seveda.

Vanilija

Vanilijo moramo takoj po uporabi osušiti in shraniti v posodico z nepropustnim pokrovom. Tako bo dolgo ostala dišeča in jo bomo lahko vsaj desetkrat uporabili.

Prerezana limona

Prerezana limona se dokaj hitro posuši, zato vam svetujemo, da prerezani del potresete s soljo. Preden boste limono ponovno uporabili, odrežite tanko rezino in jo zavrzite, preostali del limone pa lahko uporabite.

Fižol

Suh fižol je najbolje shraniti v patentno zaprt kozarec za vlaganje. Preden kozarec zaprete, dodajte nekaj rezin česna in lovorov list.

Kuhano mleko

Če mleku med kuhanjem dodamo malo sladkorja, bo ostalo dlje časa sveže.

Slanina in šunka

Slanimo in šunko lahko shranimo v zabojčku, v katerega na dno vsujemo pepel, nato pa na pepel zložimo kose slanine ali šunke, ovite v čist papir. Na novo plast mesa posujemo pepel in tako nadaljujemo, dokler zabojček ni poln. Na vrhu moramo spet vsuti plast pepela.

Olje

Če je olje postalo žarko, ga ni treba zavreči. Takšno olje nalijte v posodo ter na vsak liter olja dodajte 10dag drecesnega oglja. Po treh dneh bo tako prefiltrirano olje spet uporabno.

Svež kruh

Kruh ostane svež nekaj dni, če ga skupaj z opranim in osušenim korenom zelene pustimo v plastični vrečici.

Sol

Če je sol postala vlažna, dajte v posodico, v kateri hranite sol, nekaj zrn riža. Riževa zrnca dobro vpijajo vlago in tako se sol ne bo strjevala v kepice.

Å ampijoni

Stebeljca šampijonov ne bodo počrnela, če jih boste po čiščenju premazali s koščkom limone.

Paprika in paradižnik,sveže gobe

Zrele paradižnike in zeleno papriko narežite na koščke in jih pomešane zlagajte v kozarec za vlaganje. Kozarec hermetično zaprite in ga potopite v večjo posodo z vodo ter kuhajte pol ure. Na enak način lahko zelo enostavno konservirate tudi sveže gobe. Pri gobah je treba zelo paziti, da so tako kozarci kot gobe povsem suhe.

Kava

Kava bo dolgo obdržala aromo in vonj, če v posodo, v kateri jo shranjujete, vsujete žličko sladkorja.

Sir

V posodico v kateri shranjujemo sir, dodamo polovico svežega paradižnika ali šilce belega vina.

Salame

Salame lahko dolgo ohranimo sveže tako,da jih premažemo z redko, kašasto raztopino soli. Na površini salame bo nastala slana skorja, ki bo preprečevala, da bi se na njej nabirala plesen. Enako lahko storimo s celo s šunko.

Sveši šparglji

Å parglji ostanejo sveži nekaj dni,če njihova stebla ovijete v vlažno krpo.

Zelene banane in paradižnik

Če zelene banane ali paradižnik ovijete v vlažno krpo in jih take pustite v papirnati vrečki, bodo čez dva do tri dni zreli.

Limone

Sveže limone shranimo v večjem steklenem kozarcu, ki ga napolnimo z mrzlo vodo. Tako shranjene limone dobe mehkejšo lupino in dajo kasneje več soka.

Jušna zelenjava

Vso jušno zelenjavo: korenje, por, zelena, peteršilj, paradižnik, čebula, temeljito narežite oziroma zmeljite. V kozarec za vlaganje vse to zložite in sicer izmenoma plast jušne zelenjave in plast soli. Kozarce zaprite v hladni, a nevlažni shrambi.

Hruške, jabolka, mandarine

Če želite, da ostanejo hruške, jabolka, mandarine ipd. sveže za ozimnico, dajte vsak posamezen sadež v čisto najlonsko nogavico in shranite na suhem in temnem delu shrambe.

Česen

Česen razedlimo na stroke in olupimo. Zložimo ga v steklen kozarec med debele plasti zrnate soli. Tako shranjen česen bo ostal svež.

Iz revije Naš dom

IZBOLJÅ AJMO SPOMIN V ENEM MESECU

Z možgani je podobno kot z mišicami, ki ob redni vadbi ohranjajo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubljajo sposobnosti. Redno izvajanje vaj bo spomin okrepilo, izboljšanje pa bo opazno že po enem mesecu rednega izvajanja. Ameriški program 2011 Longevity Program predlaga vsakodnevno izvajanje vaj, da bi se izognili demenci in še nekaterim drugim boleznim, ki so povezane s staranjem.

Znanstveniki so dokazali, da imajo možgani čudežne sposobnosti regeneracije in da se znajo hitro prilagoditi. S pravimi vajami se poveča kognitivna kapaciteta možganov, zato se boste lažje učili in si tudi zapomnili več.

Nekaj preprostih vaj:

* Če ste desničar, večkrat na dan opravite kakšno nalogo z levo roko in obratno, če ste levičar. Z drugo roko pojejte kosilo, počešite se …
* Povejte besedo in naštejte besede, ki so z njo povezane. Primer: hladilnik. Možni odgovori: police, hrana, led …
* Povejte besedo in prepoznajte njeno nasprotje. Primer: črno. Nasprotje: belo.
* Dopolnite ljudske modrosti in pregovore ter razložite, kaj pomenijo. Primer: kdor visoko leta …
* Rešujte križanke in druge miselne igre.
* Napišite si spisek za v trgovino in se ga naučite na pamet, v trgovino pa se odpravite brez listka.

SLIVE

Sliva izvira iz območja Azije med Črnim morjem in Armenijo. V Evropo je prišla preko Grčije.

Zdravilni deli: listi od maja do avgusta, plodovi od zrelosti, smola debla od maja do junija.

Sestava:energijska vrednost je 238kJ(57kcal) na 100g.

Plod vsebuje 80% vode, 3-10% sladkorja(v posušenih do 42%), jabolčna in grozdna kislina, beljakovine, maščobe, mineralne snovi(železo, kalcij,magnezij, fosfor, kalij, natrij, mangan), vitamine (provitamine A,B,C in PP). V koščicah oziroma semenu je glikozid cianovodikove kisline.

Delovanje

Sliva sodi med najstarejša ljudska zdravila za iztrebljanje – praznjenje črevesja. Uporablja se kot naravno odvajalo, ker ne povzroča privajenosti. Ker vsebuje pektin, ki v črevesu nabrekne, slive naredijo blato mehko in voluminozno, kar je pomembno pri zdravljenju hemoroidov in črevesnih obolenj.

Če surove slive zauživamo v večjih količinah, lahko povzročijo v črevesju krče,pline ter močno drisko. Temu se lahko izognemo z zmanjšanjem uživanja svežih sliv ali s kompotom iz suhih sliv. Pri jetrnih obolenjih so slive živilo, ki jim pomaga pri odstranjevanju strupov, ki jih jetra zaradi bolezenskega stranja niso sposobna sama odstraniti. Razstrupljanje jeter, krvi in organizma se izvaja s slivovimi kurami – suhe slive,kompot,posebna receptura. Ker vsebujejo kalij delujejo diuretično, pospešujejo izločanje seča, kar je pomembno pri zdravljenju revmatizma in arterioskleroze. Čaj iz slivovih listov deluje analgetično pri bolečinah v grlu pri vnetjih mandljev zato z njimi izpiramo grlo. Iz sliv se pripravljajo marmelade, ki so predvsem koristne za otroke in starejše ljudi. Žganje iz sliv ima v razumnih količinah tudi zdravilne lastnosti, saj zbuja tek, deluje na prebavo hrane in prebaven trakt.

V ljudski medicini se uporablja tudi smola, ki se pridobiva iz slivovega debla. Če se raztopi v vinu pomaga odstranjevati sečne kamne.

Sliva je hrana, ki se uporablja v raznih dietah zlasti pri obolenju ledvic, jeter, pri protinu in revmatizmu.

Priprava za razstrupljanje jeter in krvi

Potrebujemo od 8 do 22 sliv, ki jih operemo, zarežemo na eni strani ter vzamemo iz njih koščice. V vodo namočene jih pustimo stati čez noč. Zjutraj odlijemo vodo ter natočimo sveže toliko, da prekrije slive. Kuhamo jih 2-3 ure, tako da vsako uro odlijemo vodo in natočim novo,toplo vodo.

Tako pripravljene slive, ki so brez sladkorja in kisline, jemo tople na tešče z malo vode; zaužijemo celo količino.

Vir:Zdravilnost zelenjave, sadja in začimb, Avtor:Ivan Lesinger,prevod:Tomaž Petauer, Modrijan založba,d.o.o.

POMEN MESA V PREHRANI

O koristnosti oziroma škodljivosti uživanja mesa so mnenja ljudi različna. Medtem ko se nekateri odločajo za vegetarijanstvo, si drugi ne morejo predstavljati kosila brez sočnega zrezka. Kaj o vlogi mesa v zdravem prehranjevanju meni sodobna prehranska znanost?

Vodilne zdravstvene in prehranske organizacije priporočajo, da naj bi uravnoteženi jedilnik vseboval tudi meso. Obstajajo sicer manjše razlike v priporočilih organizacij, koliko mesa in mesnih izdelkov naj bi dnevno zaužili, vendar večina meni, da okoli 100 g dnevno. Res je, da lahko večino snovi, ki jih telo najlaže dobi z mesom, zaužijemo tudi drugače, vendar zdravo prehranjevanje brez uživanja mesa zahteva veliko znanja in skrbno načrtovane jedilnike. Meso je namreč vir številnih hranil, ki so pomembna za zdravje, med katerimi mnoge v telo le težko vnesemo z drugimi živili.

Pravilna priprava mesa

Čeprav pogosto velja, da je meso z več maščobe sočnejše in mehkejše ter po mnenju mnogih tudi okusnejše, s prehranskega stališča svetujemo, da pri mesu odstranite vso vidno maščobo, pri perutnini pa tudi kožo, ki je bogat vir maščobe. Pri pripravi mesa se izogibajte cvrtju, ampak ga raje kuhajte, pecite ali dušite. Pri pečenju pazite, da ne boste mesa preveč zapekli, visoke temperature segrevanja (nad 100ºC) namreč povečajo nastanek heterocikličnih aromatskih aminov (HCA), ki so genotoksične mutagene snovi. Zato ne uživajte zažganega mesa in mesnih in drugih omak, pripravljenih na ostankih maščobe. Pred toplotno obdelavo mesa je priporočljiva tudi uporaba začimb, ki delujejo antioksidacijsko, npr. česna, rožmarina, origana in žajblja, saj dodatek začimb z antioksidacijskim delovanjem zmanjša vsebnost HCA. Količina HCA je odvisna tudi od vrste mesa; tako npr. pri enaki pripravi govejega ali piščančjega mesa običajno nastane več HCA pri piščančjem mesu. HCA pa ne nastaja pri segrevanju z mikrovalovi, kuhanju v vodi in pri dušenju.

Od beljakovin do cinka

Meso je kakovosten vir beljakovin, saj vsebuje številne esencialne aminokisline, ki so gradniki beljakovin. Beljakovine so zelo pomembne za rast, razvoj in obnavljanje telesnih celic in tkiv. Čeprav se različne vrste mesa v marsičem razlikujejo, pa imajo vse podobno aminokislinsko sestavo.

Meso pa ni le pomemben vir beljakovin, ampak je v njem tudi precej železa. Zadosten vnos železa je še posebej pomemben od rojstva do konca pubertete, ker takrat telo hitro raste in ga potrebujejo tudi možgani, potreba po železu pa se zelo poveča tudi pri nosečnicah in doječih ženskah. Čeprav je železo prisotno tudi v nekaterih živilih rastlinskega izvora, pa ga telo iz teh virov teže izkoristi: iz živil živalskega izvora telo izkoristi od 15 % do 35 % železa, ki ga vsebujejo, iz živil rastlinskega izvora pa le od 2 % do 20 % (odvisno je od vrste živila). Veliko železa je predvsem v govejem in konjskem mesu, manj v perutninskem in prašičjem.

Meso je tudi dragocen vir vitaminov skupine B, ki so topni v vodi, in niacina. Å e posebej velja omeniti vitamin B12, ki ga človeško telo samo ne more proizvajati v zadostni količini in ga lahko dobimo le z živili živalskega izvora. V zadnjem obdobju pogosto poudarjajo tudi pomen mesa za dobro oskrbo s cinkom in selenom. Absorpcija cinka je mnogo boljša (najmanj 40 %) iz živil živalskega izvora kot iz živil rastlinskega izvora (manj kot 10 %), še posebej veliko ga je v govedini in svinjini. Najpogostejši vir selena pa so žita, jajca in ribe, od mesa pa prašičje, telečje in piščančje meso.

Nenazadnje je meso tudi pomemben vir maščobnih kislin omega 3. Tem vrstam maščobe pripisuje stroka vse večji pomen pri preprečevanju bolezni srca in ožilja ter malignih novotvorb. Pri ljudeh, ki ne uživajo rib, je meso eden najpomembnejših virov maščobnih kislin omega 3.

Meso in maščoba

Čeprav je meso vir številnih pomembnih hranil, pa je deležno tudi kritik, predvsem zaradi vsebnosti maščobe in nasičenih maščobnih kislin ter holesterola. Zato ga pogosto povezujejo z nastankom kroničnih bolezni sodobne civilizacije.

Količina maščobe, ki jo vsebuje meso, vpliva na njegovo energijsko vrednost, zato uživanje večjih količin mastnega mesa pri ljudeh, ki pretežno sedijo, povzroči povečano telesno težo in bolezni, ki so povezane z njo. Po dognanjih sodobne prehranske znanosti pa so ti očitki upravičeni le v primeru, če prevelike količine mastnega mesa izpodrivajo priporočene dnevne količine sadja, zelenjave in polnozrnatih živil. Po sodobnih prehranskih smernicah je zato priporočljivo uživanje zmernih količin pustega mesa in rib, s čimer se izognemo prekomernemu vnosu nasičene maščobe in holesterola.

Maščobo vsebujejo vse vrste mesa. Na splošno velja, da govedina, svinjina, ovčetina ter gosje in račje meso vsebujejo več maščobe kot piščančje, puranje in konjsko meso. Meso mlajših živali ter meso živalskih samcev je manj zamaščeno, velike razlike pa obstajajo tudi med posameznimi kosi živali iste vrste. Pusti del mesa je npr. pri teletini stegno, pri mladi govedini črni in beli krajec, debelo pleče, notranje stegno in pljučna pečenka. Pri piščančjem in puranjem mesu so najbolj puste prsi brez kože. Prsi so bolj puste kot bedra. Pri svinjini vsebuje manj maščobe stegno. Kunčji hrbet in stegno sodita med manj mastne kose mesa, za pusto meso veljata tudi konjsko in žrebičkovo meso.

Razmerje P/S

Poleg absolutne vsebnosti maščobe je zelo pomembno tudi razmerje med nasičenimi in nenasičenih maščobnimi kislinami, ki jih vsebuje meso. Nasičene maščobne kisline so vpletene v nastanek ateroskleroze, v rdečem mesu jih je več kot v perutnini. Več maščobe pa ne pomeni nujno tudi večje količine holesterola, kar je razvidno tudi iz podatkov v preglednici.

ENERGIJSKA VREDNOST RAZLIČNIH VRST MESA IN VSEBNOST HRANIL (povprečne vrednosti na 100 g mesa)

Govedina/ ledja Svinjina/ ledja Jagnjetina/ ledja Konjsko meso Kunčje meso Piščančje meso/ prsi brez kože

Energijska vrednost (kJ/kcal) 483/115 492/117 413/98 456/108 675/161 442/104

Voda (g 73,6 74,2 75,1 75,2 70,7 74,8

Skupne beljakovine (g) 22,4 21,2 20,8 20,6 21,3 22,8

Maščoba skupaj (g) 2,8 3,5 1,6 2,7 8,5 1,5

Holesterol (mg) 72,7 74,8 59,5 ni podatka 64,2 60,2

Maščobne kisline omega 3 (mg) 37,1 28,1 50,3 267 177 21,1

Nasičene maščobne kisline (mg 839 1357 765 964 1331 289

Večkrat nenasičene maščobne kisline (mg 147 416 204 566 1177 294

Razmerje P/S (večkrat nenasičene /nasičene maščobne kisline) 0,18 0,31 0,27 0,59 0,88 1,02

Železo (μg) 1.500 467 1.400 4.900 675 640

Cink (mg) 3,4 1,4 2,3 4,9 1,2 1,0

Selen (ng) 47,6 87,4 106 ni podatka 79,1 73,5

Povzeto po Slovenskih prehranskih tabelah – meso in mesni izdelki, 2006.

Razmerje med večkrat nenasičenimi in nasičenimi maščobnimi kislinami (razmerje P/S) je kazalec ustreznosti maščobe, ki jo vsebuje živilo. Če je razmerje manjše od 0,5, ima živilo neugodno sestavo maščobe, redno uživanje takšnih živil pa povečuje tveganje za nastanek obolenj srca in ožilja.

S prehranskega stališča ima najboljšo maščobno-kislinsko sestavo perutninsko meso brez kože, saj vsebuje relativno malo (okoli 20 %) nasičenih in relativno veliko (okoli 20 %) večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Govedina, svinjina in jagnjetina imajo bistveno slabšo maščobno-kislinsko sestavo, saj vsebujejo veliko (od 30 % do 50 %) nasičenih in malo (od 5 % do dobrih 10 %) večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Konjsko meso sicer vsebuje precej (okoli 35 %) nasičenih, a tudi veliko (več kot 20 %) večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Vendar pa so zapisane vrednosti le okvirne, saj sta tako količina maščobe kot maščobno-kislinska sestava mesa zelo odvisni od prehrane živali. V zadnjih desetletjih so s selekcijo živali in z novimi tehnologijami vzreje bistveno, tudi do 20 %, zmanjšali količino maščobe v mesu. Tudi sicer sta sestava oz. kakovost maščobe v mesu z vidika priporočenega prehranjevanja ugodnejši.

Å TIRJE PRIPOMOÄŒKI ZA ÄŒIST RAÄŒUNALNIK

Krušne drobtine, kečap, kava, prah in lasje na in v vaši tipkovnici?

Tipkovnica je gotovo leglo umazanije, na udaru pa je pravzaprav cel računalnik, prenosna ali namizna različica.

Računalnik, tiskalnik, faks in podobni pripomočki bodo čisti in nezaprašeni morda zdržali dlje, delo z njimi pa bo prijetnejše. Preden začnete, vso računalniško opremo izključite iz električnega omrežja. Kako lahko torej hitro “po domače” očistite vašega najljubšega pomočnika, če nimate posebnih čistilnih pripomočkov zanj?

Vlažni robčki

Da tipkovnico občasno obrnete in jo stresate, da ven popadajo drobtine, prah in drugo, kar se je ujelo vanjo, je pametno, a ni dovolj. Z vlažnimi robčki s tipkovnice (in po potrebi od drugod) obrišite zasušeno hrano in pijačo ter “nedoločljivo umazanijo”, ki se vztrajno nabira na tipkah.

Odstranjevalec laka za nohte brez alkohola

Tipkovnice se lahko lotite tudi z odstranjevalcem laka za nohte brez alkohola in staro zobno ščetko. Zobno ščetko čisto malo navlažite, se nežno sprehodite po tipkah in jih obrišite z vlažno krpo.

Plastična vrečka

Ko (končno) nastopi čas za počitnice za vas in računalnik, ga oblecite v plastično vrečko – prah in druga nesnaga mu ne bosta prišla do živega. Zaslon skrijte v eno (ali ga pa prekrijte s staro rjuho) in tipkovnico v drugo vrečko, prenosni računalnik pa zaprite in porinite v predal ali vrečko.

Kis

V vedrcu zmešajte enako količino vode in kisa. V mešanico potopite krpo, jo dobro ožmite in začnite brisati in drgniti. Mešanice nikoli ne pršite po računalniški opremi. Trdovratno umazanijo zdrgnite s koščkom vate, navlaženim s kisovo mešanico. In ne pozabite na miško! Če vam kis preveč smrdi, ga lahko zamenjate z dobro precejenim limoninim sokom. V čistilno mešanico pa lahko dodate tudi nekaj kapljic eteričnega olja, ki jo bo prijetno odišavilo.

Za LCD-zaslon je najbolje, da ga sproti brišete z mehko krpico, občasno pa mu privoščite čiščenje s posebnimi vlažnimi “računalniškimi” robčki.

ŠE DANES MI JE VŠEČ TALE VIKIJEVA MUZIKA