15 načinov za cenejše upokojensko življenje (Polona Torkar)

Benjamin Franklin je imel prav — prišparani cekin je tisti, ki ga ni potrebno več zaslužiti.

Marketwatch predlaga naslednjih petnajst načinov za cenejše življenje, ki bodo prišli prav predvsem tistim, ki ste že upokojeni.

1. Preselite se v manjše bivališče

Pravi varčevalci ne trošijo denarja za gretje in ohlajanje prostorov, njihovo beljenje, vzdrževanje nepremičnin, ki so večje, kot potrebujejo.

2. Kupite zanesljiv avto, najbolje rabljen

Kupite osnovni model in ga obdržite dokler se ne pojavi potreba po večjih popravilih. Če imate dva, se znebite tistega, ki porabi več goriva.

3. Preselite se tja, kjer je življenje cenejše

Poleg cenejše nepremičnine, bodo cenejši tudi vsakodnevni stroški.

4. Večje nakupe načrtujte vnaprej

Razmislite o tem, da bi naredili seznam, na katerega bi napisali stvari, ki jih potrebujete kupiti, vendar jih kupite le, če na seznamu zdržijo vsaj 30 dni. Tako se boste izognili impulzivnemu nakupovanju, omogočili pa si boste tudi dovolj časa, da se za njihov nakup morda pojavi kakšna akcija.

5. Kupujte samo z gotovino

Največ finančnih težav ljudem povzročajo nakupi, ki jih zaradi nekontrolirane in včasih tudi neosnovane potrebe, krijejo njihove bančne kartice. Ko pa boste iz rok videli uhajati celo vrsto bankovcev, se boste lažje zadržali.

6. Plačujte z gotovino in koristite popust

Prodajalci niso naklonjeni plačevanju tarif za transakcije s kreditnimi karticami. Ponudite jim denar, saj je na to pogosto vezan popust. Včasih je potrebno le vprašati po njem.

7. Izkoristite vse popuste, ki so na voljo

Popusti so povsod, še posebej, če ste upokojenec. Če niso oglaševani, povprašajte po njih. Precej verjetno boste velikokrat presenečeni.

8. Izkoristite brezplačno zabavo

Berite časopis in internetne vodiče po prireditvah. Ne boste verjeli, a veliko je brezplačnih in kvalitetnih možnosti za preživljanje prostega časa in večerov. Tudi muzeji imajo dneve, ko so odprti brezplačno.

9. Omejite stroške komunikacije

Kabelska televizija, dostop do interneta, domači telefon, mobilni telefon in vprašanje, kaj še. Razmislite o konsolidaciji stroškov: znebite se stacionarnega telefona, naročite se na paket, ki skupaj ponuja kabelsko televizijo, telefon in internet, glejte televizijo na internetu in odpovejte kabelsko televizijo, za pogovore uporabljajte Skype ali Facetime. Možnosti je veliko, nekaj se gotovo da ukiniti.

10. Ostanite zdravi

Zdravila, ki niso na recept, stroški prevoza in drugi samoplačniški prispevki so lahko hitro veliki. Privarčujte in skrbite za svoje zdravje, gibajte se, zmanjšajte pregrehe in življenje bo cenejše.

11. Potujte s kolesom ali peš

Gorivo je drago in vsako potovanje nekaj stane. Na krajše razdalje se tako odpravite peš ali s kolesom, počutili se boste dobro in zastonj bo.

12. Načrtujte obdarovanje

Razmislite vnaprej, kakšna darila morate kupiti v prihodnjem letu. Kupite jih, ko so na razprodajah, ali pa jih za majhne stroške ustvarite sami. Nakupi v zadnjem trenutku so vedno dražji.

13. Zmanjšajte s kajenjem, alkoholom in sladkarijami

Pravijo, da nas vse troje lahko prej pokoplje, dejstvo pa gotovo je, da so s svojimi trošarinami te komoditete vsak mesec dražje.

14. Vzdržujte lastnino

Za kuhinjske pripomočke in avto ste odšteli kar nekaj denarja. Preberite priročnik za njihovo pravilno uporabo in naredite še kaj več, da bi jih pri življenju obdržali dalj časa ter s tem zmanjšajte stroške popravil ali celo ponovnega nakupa.

15. Zaslužite še kaj

Seveda lahko skoraj vedno zaslužite še nekaj denarja, sploh če ste upokojenci z več časa in še vedno vitalni. Poiščite si zabavno ali nagrajujočo obstransko zaposlitev, ki vam bo prinesla tudi nekaj dodatnega denarja za zapravljanje.

AVTOGENI TRENING

Tehnika temelji na pozitivnih predstavah. Utemeljitelj avtogenega treninga J. H. Schultz je namreč ugotovil, da se uspeh začenja že s samo predstavo uspeha. Če se odločite za avtogeni trening, mislite le na uspeh in spremenili boste svoje ustaljene vzorce.

Seveda se boste soočili tudi z začetniškimi napakami, ki vas ne smejo ovirati do mere, da bi tehniko popolnoma opustili. Največja napaka, ki jo lahko zagrešite je nesistematična vadba. Vidne rezultate boste dosegli šele po dveh ali treh mesecih sistematične vadbe.

In učinki? Bolje boste reagirali v stresnih situacijah, manj pogosto vas bo navdajal strah ali preplavila panika. Tehnika zdravi tudi resnejše zdravstvene težave, kot so nevrotična stanja in psihosomatska obolenja.

Vadba se lahko izvaja v sproščenem sedečem ali ležečem položaju. Vadite trikrat dnevno (ko se prebudite, opoldne in pred spanjem). Ne bo vam vzela veliko časa, dovolj bo že pet minut.

Preden začnete z izvajanjem, se prepričajte, da vas ne bo nihče motil in sprostite svoje telo. Začnite z izgovarjanjem pozitivnih misli. Trening sestavlja šest standardiziranih vaj. Vsaka se osredotoča na del telesa in ima poseben učinek.

· Vaja za mir umiri vaše telo in duha.

· Vaja za težkost povzroči ohlapnost mišic in splošno umiritev.

· Vaja za toploto vas pomiri in povzroči ohlapnost žil.

· Vaja za srce vas pomiri in uravnovesi delovanje srca.

· Vaja za dihanje uravnovesi in umiri dihanje.

· Vaja za sončni pletež uravnovesi delovanje trebušnih organov.

· Vaja za glavo zbistri in ohladi vašo glavo.

· Sedmo vajo sestavlja vaše lastno geslo, ki ga izgovorite glede na cilj, ki ga hočete doseči.

Uspeh je v sistematičnem ponavljanju. Večkrat (priporočljivo je šestkratno ponavljanje) ponovite »Miren sem«. Sledi naj misel »Roka je težka«. Tudi to večkrat ponovite. Po treningu se spet spravite v »normalno« stanje s preklicem, ki se glasi »Roki sta čvrsti, globoko vdihnem in odprem oči.« Preklic je zelo pomemben, saj predstave težijo k izpolnitvi. Če si predstavljate težko roko, bodo v roki tudi nastale določene spremembe.

V naslednjih šestih vajah mislim iz prve stopnje postopoma dodajajte nove misli.

1. vaja: »Roka je težka.«

2. vaja: »Roka je topla.«

3. vaja: »Dihanje je globoko in počasno.«

4. vaja: »Srce dela mirno in enakomerno.«

5. vaja: »Sončni pletež je topel.« (Sončni pletež je eden večjih samostojnih živčnih spletov. Leži na zadnji trebušni steni.)

6. vaja: »Čelo je hladno.« (Predstavljajte si, da zapiha hladen veter)

7. vaja: Dodajte lastno pozitivno (!) geslo. Če imate težave s koncentracijo, si jo lahko izboljšate že s sistematičnim izvajanjem temeljnih vaj, ki jim dodajte še namenski gesli: »Z veseljem študiram.« ali »Snov me veseli.«. Tako boste premagali notranje odpore in povečali lastno motiviranost.

Namen članka je, da vas motivira, da si vzamete 5 minut in storite nekaj dragocenega za vaše življenje. Metoda je predstavljena na zelo preprost način, podrobnejšo razlago lahko najdete v knjigah. Priporočamo Avtogeni trening: Sprostitev v stiski (Hannes Lindemann), v kateri boste našli podrobno predstavljeno izvajanje metode in tudi vse pozitivne učinke ter razvoj avtogenega treninga.

Kaj je največ, kar lahko človek stori zase?

Etnolog Janez Bogataj je odgovoril takole:

Predvsem to, da dovolj zgodaj v svojem življenju pravilno razume besedo bogastvo, ki ni v gmotnih razsežnostih in imetju, ampak v številnih drobnih obogatitvah, ki jih odkrivaš in spoznavaš v okolju, naravi, številnih posameznikih, deželah in njihovih prebivalcih.

IDEJE ZA HITRA KOSILA

IDEJE ZA HITRA KOSILA:
_______________________

Hitra verzija špagetov carbonara

na olivnem olju prepraži koščke pršuta (se kupijo vakumsko pakirani),
ta čas skuhaš špagete – barilla 3 minute – kuhane vržeš na pršut in čez poliješ z ražvrkljanimi jajci, katere si solila in popoprala. Premešaš in kosilo je tu. Zraven pa rdeča pesa.
_______________________

hambi z jajčko

kupiš lepinje, prerežeš, popečeš v hitrem pekaču, spodnji del namažeš z ajvarjem, obložiš s kumaricami, povrhu daš pečeno jajce na oko, pokriješ z gornjim delom lepinje. hitro in super dobro.
_______________________

1.zelenjavna juha(argo kocka , malo zelenjave različne, sol in poper, kuhaš10 min. ,zgostiš z prežganjem, in ponudiš z kislo smetano)

2. špinača, pire in hrenovke

3.piščančja prsa zrežii v zrezka in začini ter na hitro popeci na olju+pomfri in solata

4.ocvrti lignji in priloga.
_______________________

Pri nas najbolj zažgejo koščki popečenega mesa (svinjski, puranji), dodane gobe (iz skrinje), vse skupaj podušeno. Nato dodam belo vino, žlico gorčice, sladko ter kislo smetano. Poleg pa široke rezance ali kruh in solato.
_______________________

-špageti s paradižnikovo omako

-juha z gresom in korenčkom, popečeni piščančji fileji(zrezki), pire in grah

-zelenjavna mineštra(zmrznjena zelenjava), kupljeni slivovi knedli

-špageti karbonara……

_______________________

– Špageti s paradižnikovo omako, zraven pa dodam še tuno iz konzerve

– špageti carbonara (poprazim koscke slanine, čez polijem sladko smetano in malo prevrem)

– fusili s slanino in bučkami, lahko pa slanino izpustis (popražim na kocke narezane bučke, dodam na kocke narezano slanino, še malo pražim, zalijem s smetano – eni dajo kislo, jaz dam sladko)

– tortelini s sirovo omako (v loncek na majhnem ognju zlijes sladko smetano, noter narezes gorgonzolo ali pa topljeni sircek in se kak drug sir, ce ga ravno imas in kuhas, dokler se sir ne stopi)

– piščančja bederca brez kosti in kože (ali puranji ali kak drug zrezek) spečeš v ponvi, skuhaš rezance in jih popečeš v ponvi, v kateri si spekla bederca (če imaš kaj gobic – jaz jih imam ponavadi narezane v skrinji-, dodaš še to)

– popečem koščke piščančjega fileja (lahko pa je tudi puranji zrezek) in dam ven iz ponve; dodam še malo olja (po receptu je maslo), čisto malo popražim čebulo, tako da še hrska, zalijem z belim vinom, malo pokuham in dodam sladko smetano in počakam, da zavre (še popram in solim) Zraven pa vedno ogrooooomno skledo solate.

– naredim pa tudi zelenjavno kremno juho (hčerka namreč obožuje juhe) tako, da dam kuhat na koščke narezano zelenjavo in krompir, kuham, dokler se zelenjava ne skuha in s paličnim zmiksam. Notri damo potem zlate kroglice ali zakuham rezance – taka juha je gotova zelo hitro, če imaš npr. bučke, ki se hitro skuhajo.

– vodni žličniki in zelena solata, lahko še hrenovka
– naravno popečeni zrezki, široki rezanci, solata
– kruhove šnite, kompot
– gobja juha iz vrečke (dodaš malo smetane) in palačinke.
_______________________

Najhitrjr naredim kvalitetno in hitro kosilo takole:

V ekonom dam na hladno olje dva zrezka( zacinjena),dva stroka cesna, zraven dva ( ali vec) na polovici razrezana krompirja, na rezine narezane pol cebule, potresem z majaronom, pokrijem in 10 do 15 minut dusim. Odprem in se malo odprto rahlo povrem. Na krozniku je dober zrezek, krompir in omakca. To je v knjigi opisano kot majaronovo meso.Zraven razna solata. Kdor noce krompirja, lahko nadomesti s sladkim janezem ali brokolijem. Zlica smetane se obogati omako in zlica vina v zacetku prida k aromi.
_______________________

“brzinsko”…. imela sem ze specene palacinke, naredila sem nadev iz spinace,kisle smetane,malo rukole,zacimb ../ in jih spekla v pecici. zraven pa je bila skleda rdecega radica z zeljem in krompirjem.
_______________________

Iz zamrzovalnika ze blansiran mlad grah, ki je bil dodelan zelo hitro.
Medtem se je na pari kuhal na kose narezan sladki janez, v vodi pa dve jajcki. Sladki janez se al dente sem ohladila, v posodo narezala sop rukole, dodala sladki janez, jajcki,malo posolila, popoprala in zabelila z balz. kisom in bucnim oljem, v katerem se ja nekaj casa namakala domaca srbska fetka. Seveda sem dodala se malo nadrobljene fetke.( Ce bi imela se mlad fizol, bi pasal zraven.)To je bilo zame kosilo. Moz je dobil se piscancji zrezek na zaru in grah.
S cim naj bi solato jedli? Seveda z dobrim crnim kruhom.
_______________________

Nona in mama sta pozimi radi cvrli slane fritelle. Vsem so bile zelo vsec. Umesamo ne pretrdo kvaseno testo, ga pustimo vzhajati, nato pregnetemo, razdelimo na hlebcke in se malo pustimo vzhajati. Z dlanmi oblikujemo kot majhne pljacke in ocvremo na vrocem olju. To premazemo s sardelno pasto ali zdrobljenim slanim filetom in popopramo; prepognemo na pol. Je dovolj pikantno, bolj za moski svet ob pijaci. Ko je zavijala burja, so nas kaliroje pogrele.Mislim, da bi enako lahko naredila z nepresladkim testom ( se malo limonine lupinice in ruma), ki ga potem posujes s sladkorjem.Nimas kaj zgresiti.
_______________________

– kuskus z zelenjavo (na čebulici prepražiš zelenjavo)
– polenta zapečena s sirom + prepražena zelenjavo
– ajdova kaša z gobami
– pašta na 1001 način (s tuno, z bučkami, s pestom, …)
– zelenjavna juha (skuham in zmrznem)
– gobe z jajčki
– sataraš
_______________________

IDEJE ZA KOSILO ………………………..

1. jetrca v omaki, pire krompir in solata
2. Zelenjavna rižota in solata
3. rižev narastek in kompot
4. kislo repo in ajdove žgance
5. gosto zelenjavno juho, zreven pa spekla sojine zrezke, pa naredila dve vrsti sol
6. Segedin golaž s pire krompirjem
7. Rižota z bučkami, porom in piščancem
8. Solata s tuno, fižolom, česnom in parmezanom
9. Brancin v soli, kuhan krompir in sveža špinača
10. Zelena solata, zelena paprika, paradižnik, popečen kruhek s česnom,
11. na kockice narezan popečen piščanec
12. Jota s klobaso
13. Hlebčki iz faširanega mesa, tenstan krompir, solata
14. Svinjsko meso, prepraženo z papriko, porom, čebulo in drugo zelenjavo
15. Rižota s špargeljni in gamberami
16. Puranji zrezki s sirovo omako in pire krompir
17. Gosta zelenjavna juha s piščančjim mesom
18. Rezine govedine položene na rukolo, poterseno z parmezanom
19. Žrebičkov biftek z zelenjavno prilogo (por in bučke prepražene na olju in česnu)
20. zelenjavna juha, skutne palačinke in čaj.
21. ričet, svinjski vrat in krompirjeva solata.
22. makaronovo meso in zelena solata.
23. pizza
24. včeraj pečene ribe, pire krompir ,sladko rdeče zelje in solata
25. kuhana krača in prežen krompir in solata
26. pečenka, pečen krompir, kuhana zelenjava in solata
27. sobota široki rezanci s piščancem, in vso zelenjavo ki jo najdem doma in seveda solata
28. špinača, pire iz vrečke, jajček na oko,
29. zelenjavna rižota, solata,
30. pečene hrenovke, grška solata,
31. špageti z bučkami,
32. špageti z morskimi sadeži,
33. pečen krompir, zelenjavna priloga,
34. koruzna juha, navihančki,
35. čebulna juha, popečeni česnovi kruhki,
36. pečene ribe, slan krompir,
37. nabodalca, pečen krompir.
38. blitva, krompir v kosih in riba.
39. fižolova juha in klobasa.
40. brstični ohrovt na maslu in belo meso – piščanec.
41. polnjeni kalamari in brokoli (ne vem na kakšen način)
42. piščanec s kokosom in riž.
43. Solate različne – od pese do kitajskega zelja.
44. piščančji file, bučke in paradižnik, prepražene s česnom in peteršiljem
45. polnozrnate testenine z brokolijem in porom
46. bučke, polnjene z zelenjavo, pečene v pečici, z malo nemastnega sira
47. piščančji file z cvetačnim pirejem
48. zelenjavni ražnjiči (bučke, čebula, paprika, melancani…) ali v kombinaciji z mesom
49. zelenjavna rižota z neprečiščenim rižem
50. solate
51. zelenavne juhe
52. piščanec v voku z zelenjavo in sojino omako
53. dušen piščanec s papriko
54. polnozrnate testenine z zeljem
55. krompir pečen v pečici
56. špinača s česnom in riba, pečena v pečici
57. zraven vsega pa vedno skleda solate, magar samo s kančkom olivnega olja in limoninim sokom
58 Popečene bučke narezane na lističe, vmes pa feta sir da dobiš zelenjavno lazanjico, avokado na kockice narezan s tuno- dodaš malo kisa in soli, rukola-nanjo naložiš par ostružkov parmezana in pokapaš z olivnim oljem, paradižnik z mocarelo in baziliko: ta točka (9) je mišljena kot več različnih jedi na enem krožniku, vendar mora biti vsake jedi zares malo. Iz polnozrnatega kruha izreži z modelčki kruhke in jih tudi malo pokapaj z olivnim oljem…
59.solata, francoski krompir, juha
60.jaz – sadje, mož – rižoto z zelenjavo in gobicami, solata
61.puranove kocke z začimbami, kuhan peteršiljev krompir, endivijo v solati in kakšno juho
62.svinjski zrezki popečeni z zelenjavo in sirom v pečici
63. recimo, da se jim reče mesne kocke – mleto meso (ostanki), zmešano z jajcem, sirom, popečeno čebulo, začimbami – naloženo v pekač, na vrhu koščki pelatov in sir, prelito z bešamelom – vse to bo naš bolnik dal v pečico
64. pražen krompir, dušeno rdeče zelje
65. brancin s koromačem v pečici, velika skleda mešane solate
66. sojin golaž, popečena polenta, solata
67. gobova juha, palačinke s skuto
68. zelenjavna juha, tortelini s špinačo in sirom (seveda kupljeni)-preliti samo z maslom in potreseni s sirom, solata
69.juha iz vrečke, goveji zrezki v omaki, polenta z brokolijem
70. Riz, kuhana zelenjava, pariski zrezek, solata (Radic motovilec, zelena, koruza, fizol), kompot
71. goveja juha * krompirjeva musaka * solata
72. brokolijeva juha * pečen piščanec v pečici, položen na mešanico stročnic * zdrobovi cmočki (za otroke) * solata
73. Ribja juha s spinacno kasico,moli na”lesso”,krompir z blitvo po dalmatinsko,
pecena nadevana jabolka
74. porova juha, sirove palačinke, jabolčna čežana ali kompot.
75. boranija, vodni vrabčki, zelena solata… sladica
76. Zelenjavna juhica, peresniki v omakci z rakci (se lepo rima, not pa je so še pelati, pa grška feta), zeleno solato s koruzo, muffins za sladico
77. kotlet na žaru , pečen krompir z začimbami, solata (fižol, koruza).
78. sarme (iz zamrzovalnika) in kruh
79. juha(iz vrečke), pečene piščančje krače z marinado po ptujsko ter pomfri pečen v pečici ter zelena solata
80.pizza
81. danes krompirjeva juha s hrenovkami, veeelika masana solata, rizev narastek
82. francoski zrezki ,zelje v omaki,pire,solata
83. piščančji zrezki v smetanovi omaki s sirom, riž s cvetačo, zelena solata z jajcem;
84. ražniče in “rdečo pašto”…tako jaz namreč rečem pašti s paradižnikovo omako
85. Grahova juha s krompirjem, mesne kocke, ocvrt krompir, zelena solata, sladica od včeraj.
86. Goveji zrezki v omaki z grahom, cmoki iz paljenega testa, zelena solata z jajcem in snežene kepe v vanilijevem pudingu
87. Juha z rezanci,domaca krvavica s kislim zeljem in pitulicami samo s skutinim nadevom (namesto prazenega krompirja)
88. marinirane piščančje krače z limono, zlato zapečene v pečici, zraven popečen krompir s peteršiljem, zelena in vložena solata, goveja juha s cmoki in školjkicami, za sladico pa domače napolitanke
89. porova juha * ocvrti kaneloni s palačinko * pire * solata
90. lečina juha * piščančji file * riž * popečena zelenjava z gobami * solata
91. juha z zdrobovimi žličniki, pečen piščančji hrbet, dušeno rdeče zelje in pire kromp
92. korenčkova juha (recept iz Kulinarika.net) in široki rezanci z mletim mesom, bučkami in paradižnikom.
93. kaula (fižol, koleraba in korenje) in palačinke
94. Tavče na gravče (fižol s pločevinke, že poleti prepražena čebula, paprika, paradižnik, česen in peteršilj – vse zmešano ter popečeno pečic
95. puranje zrezke v sirovi omaki, skutine cmoke in motovilec
96. dimljenega lososa v smetanovi omaki in motovilec
97. pražena mlada goveja jetrca s čebulo, veliko skledo zelene solate s fižolom
98. puranji zrezki (z bedrc) namazani z dijonsko gorčico, popečeni v ponvi, nato zaliti z belim vinom in na koncu s kislo smetano, krompir, kuhan na sopari, solata
99. jetrca v omaki, pire krompir, zelena solata
100. goveja juha, pitulice nadevane z mletim mesom in šampinjoni, zelena solata
101. juha, golaž iz mletega mesa in zelenjave ter testenine, solata iz kitajkega zelja
102. fižolova juha z rižem in zreven makaroni z prepraženimi drobtinicami. Na koncu pa še motovilec z jajčkom
103. lazanja in solata
104. zelenjavno juho, rižoto s piščancem in peso
105. krompirjeve blazinice s skuto in paradižnikovo omako s tuno
106. piščančji paprikaš in za prilogo riž, popečeni jajčevci v solati in zelena solata za otroke. Za sladico tortica z jagodami, vanilijevo kremo in jagodno smetano
107.goveja juha,skutin zavitek z zelenjavo,solata.
108.piscancja obara,krompirjevi zganci.
109.piščančji kroketi in zelena solata
110.Piščančji paprikaš, flancati.
111.Špageti s tunino in zelenjavo pa solatka zraven z mlado čebulo
112.sveza repa v omaki,popecena polenta,radic
113.slan rižev narastek z brokolijem, zeleno solato z jajcem in za sladico Panna Cotto z jagodnim prelivom
114. špageti s polivko iz puranje šunke, graha in paradižnika, mešana solata (zelena, kumare, paradižnik, koruza…
115. puranje zrezke v sirovi omaki, skutine cmoke in motovilec
116. paradižnikova juha z rižem, skutni štruklji in jabolčni kompot s svežim mangom
117. puranji zrezek v zelenjavni omaki in riž
118. zelenjavno juhico, pečenega piščanca, zdrobove krokete in zeleno solato z jajcem
119. Piščančji paprikaš, kruhovi cmoki
120. goveji golaž in vodni vrabčki, mešana solata (paradižnik, paprika, kumara, koruza) in za sladico sem morala ponoviti biskvitno rolado s smetano in mandarinami
121. zelenjavna omaka s koščki piščančjega fileja, riž
122. špinačno juho z rižem in puding, ko ni bilo časa za kuho
123. domača pica s tuno ter rolada s kislo smetano in marmelado
124. goveja juha, goveji rezanci v zelenjavni omaki ter jasmin riž, solata, sladica- jogurtovo pecivo s čokolado
125. pire krompir in smetanova-šampijonova omaka
126. juho, pečena piščančja bedra, pečen krompir, rdečo peso in tortico;
127. Kuhani skutini struklji z belusi in belusevo prilogo,v zar posodi pecen zrezek,radic s paradiznikom
128. Smo pa včeraj izkoristili še zadnji lep večer – na vrtu smo si s prijatelji priredili “pastirsko” večerjo – vsak svojo palico in na njej “pasjo radost”, ki si jo je spekel vsak, kakor si želel. Otroci so imeli svoj ogenjček, ta veliki pa svojega. Super je bilo!
VEGETERIJANSKE IDEJE
129. Ocvrtki iz ovsenih kosmičev s solato.
130. Pečeni ali ocvrti krompirjevi kroketi polnjeni s sirom, zraven pa veliko zelene solate
131. Žitni polpeti, poljubna solata
132. Testenine z zelenjavno omako ali s smetanovo omako
133. Pečen krompir s kislo smetano, zraven pa veliko solate;
134. Polnjeni paradižniki s skuto in zelišči, zapečeni v pečici
135. Testenine z jajčevci, paradižnikom in sirom in zelena solata
136. Ajdova kasa z jajci pa veliko /ze mlade?? / solate
137. Ker mi je v trgovini ravno prekrižal pot zavitek z bukovim ostrigarjem, sem ga doma popražila na olivnem olju, česnu in peteršilju z dodatkom bazilike, nato pa vanj zamešala široke rezance, vse to prelila s kislo smetano, na mizo postavila skledo solate in kosilo je bilo presenetljivo hitro narejeno
138. sem v Grčiji jedla polnjene paradižnike. Zelooo dobro.
Odrežem vrh paradižnika, notranjost izdolbem in shranim. Notranjost paradižnikov posolim, lahko tudi malo sladkam.
Na olivnem olju prepražim celo čebulo, dodam narezan izdolben paradižnik in pest riža. Solim, dodam veliko mete in kuham skoraj do mehkega. Na koncu dodam še precej peteršilja. S tem polnim paradižnike in pokrijem s pokrovčki.
Pečem v pečici na 175 stopinj toliko časa (vsaj dobrih 20 minut), da paradižnik na gornjem robu poči in postaja zapečen.
Zraven se poda črn kruh.
139. Ajdovo kašo z jurčki
140. Šampinjone na žaru z veliko česna in skleeeeeedoooo solate.
141. Testenine z ostrigarji so pa itak zakon.
142. Blitva po dalmatinsko in ribe
143. Enolončnica (Bobiči ali Istrska enolončnica, fižolova juham ričet……) + žganci
144. Kuhan olupljen na kose narezan krompir + stročji fižol, zabeljeno s praženo čebulo in kislo smetano
145. Juha iz ohrovta (ali zelja) s krompirjem, solata in pečen tofu
146. Polpeti (ovseni, sojini, zelenjavni….), kuhano zelenjavo s malo drobtinicami (koleraba, brokoli, korenje, koruza, grah – skuhaj, odlij vodo, daj malo prepraženih drobtin, premešaj)+ solata
147. Rižova solata, makaronova solata…..tunina solata, nariban korenje + malo fete sira (narejeno kot navadna solata ali s bučnim oljem)
148. Krompirjeva solata s svežo čebulo + pečene ribe ali polpeti
149. Kmečka omleta (najprej skuhaj raznorazno zelenjavo narezano na koščke(tudi krompir), na prepraženi čebuli prepraži ocejeno zelenjavo, popopraj in posoli po potrebi, v posodici razžvrkljaj 2 jajca(1 oseba-2 jajca, delaš pa za eno osebo na enkrat) in 1 žlico hladne vode (sol + poper), zlij na pomaščeno vročo ponev, ko je jajc na pol zakrknjen daj na polovico zelenjavo in prepokni drugo polovico jajca čez, da doviš omleto in pečeš še kakšno 3 minute, da se prepeče……..zraven paše tudi sir……namesto čebule za mesojede lahko slanino, šunko……prepražimo…..
150. Zelenjavna lasagnja
151. Pečene gobe s jajcem
152. Krompirjev golaž
153. krompirjevi svaljki, polivka iz mletega mesa s korenčkom in grahom, kokosova torta;
154. kremna špargljeva juha s kruhovimi kockami, sirovi štruklji in kompot iz breskev in jabolk.
155. Včeraj sem imela 9 gostov na kosilu za moj rojstni dan. Jedli smo pa takole:
– Šampanjec, grozdje, pitulice (čisto navadne, samo s skuto, ki pa so ful zažgale pri gostih)
– čevapčiči, pleskavice, hrenovke, ražnjiči, kajmak, grška solata, paradižnik z mozzarello
– jagodna sadna kupa (s sladoledom in sladko smetano)
Pa seveda vinček, pivo, sok, kavica,…
156. bučke na omako z vegetarijansko hrenovko
157. nekaj iz skute, najverjetneje pečene skutine palačinke
158. včeraj na sestrinem rojstnem dnevu : na plošči pečeni polnjeni lignji(njami), bučke, ostrigarji, šampinjoni ter meso za mesojedce, zraven pa pečen mladi krompirček ter različne solate. Na vrh pa višnjeva torta s smetano in oblita s čokolado.
159. jota s kosckom prekajenega mesa in skutine palacinke.
160. siroki rezanci z zelenjavno omako-por,jajcevci,cesen,petersilj-vse na hitro popeceno.
161. sobotni piknik: ribe na žaru, pitulice s porom, razne solate.
162. pečen piščanec, mlad pečen krompir, pečena paprika, radič, rdeča pesa, puding nad piškotom in hruško.
163. pašto s iščancem in mešano zelenjavo, na koncu bom popekla v pečici.
164. zelenjavna juha iz cvetače korenčka stročjega fizola in podobnih reči in na mojo zeljo danes tudi s svezimi spargeljni:) ter palačinke z domačo marmelado.
165. krompirjevo-tunine polpete:
600 g krompirja
1 žlica olja
150 g čebule
2 stroka česna
415 g tune (oz. lososa) iz pločevinke
2 žlički nastrgane limonine lupinice (to sem jaz izpustila)
2 žlici sesekljanega peteršilja
1 jajce
———————————————————————-
Olupljen krompir skuhaš, odcediš in pretlačiš. Čebulo prepražiš na žlici olja, dodaš česen, da zadiši.
Zmešaš čebulo s česnom, krompir, tuno, peteršilj in jajce.
Z rokami oblikuješ osem polpet in jih za 30 min. postaviš v hladilnik.
Polpete “spaniraš” (moka, jajce, drobtine) in ocvreš.
166. palačinke z marmelado in kompot iz domačih jabolk
167. pasulj s kranjsko klobaso in kruh.
168. skutine in tunine pitulice ter solata
169. rižota z bučkami in korenčkom ter nekaj koščki govejega mesa ter paradižnikova in kumarična solata.
170. makarone z omako iz mletega mesa in prelito s kislo smetano – njami, in zeleno solato.
171. kuhani zeleni šparglji, preliti z malo masla in limoninim sokom, na hitro popečeni goveji zrezki z malo kisle smetane, paradižnikova solata.
172. špinačna juha z rižem, čololadni muffini.
173. rižota z melancano, velika skleda mešane solate.
174. Polenta z zelenjavo in sirom popečeno v pečici in solata.
Polento s skuto z internetne strani Droge Portorož. Jaz dam v tole polento še kakšen nariban sir, pa mogoče še mozzarello, če jo ravno imam v hladilniku. Vse skupaj stresem v pekač, potresem s sirom in dam na hitro zapeči v pečico. Aja, enkrat sem gor na polento dala še rezine pršuta. Mmm, kako je bilo dobro.

POLENTA ZLATO POLJE s skuto, ZAČINKO MAESTRO in mlado sotirano zelenjavo
(za 4 osebe)
Sestavine:
Polenta za hitro pripravo Zlato polje ~25 dag
Skuta ~20 dag
Začinka Maestro ~1 žlica
Oljčno olje ~0,5 dl
Sotirana (na vroči maščobi hitro popražena) zelenjava: bučke ~1, paprika ~1, čebula ~1, por ~1, paradižnik ~1 ,oljčno olje ~0,5 dl, bazilika Maestro, peteršilj Maestro, sol Droga)
Priprava:
V vodo, ki smo jo odmerili po navodilu za pripravo polente in ji dodali oljčno olje, damo eno žlico Začinke, zdrobljeno skuto in ko zavre, zakuhamo Polento. Zmanjšamo temperaturo in mešamo še 2 minuti. Nato zlijemo polento v model in pustimo, da se strdi, medtem pa na oljčnem olju na hitro popražimo (sotiramo) narezano zelenjavo: čebulo, por in papriko. Posebej prepražimo bučke in jih skupaj z olupljenim in na kocke narezanim paradižikom dodamo preostali zelenjavi, vse skupaj še malo popražimo, solimo in potresemo z baziliko in peteršiljem. Polento razrežemo na rezine in jo skupaj s pripravljeno zelenjavo še toplo ponudimo.
175. kus kus, zraven pa navaden goveji golaž.
176. polenta s skuto in parmezanom, zraven zelena solata. Odlična jed, zadnje čase jo naredimo zelo velikokrat.
177. prazena jetrca, pire krompir, vasrspacli, zelena solata.
178. piščančja juha z grahom, krpicami in jetrnimi cmoki(pripravljeno vnaprej), pomfri v pečici, zelena solata in na hitro opečene perutničke v ponvi z začimbami in limono. Sladica: hitro pecivo z jogurtom in gozdnimi sadeži
179.ocvrta jajca, kruh, radič s fižolom
180. riž, zelenjavna omaka, zelena solata s koruzo
181. popečen zrezek, pečen koromač, sojini rezanci, smetanova omaka, zelena solata
182. grahova juha, palačinka-kaneloni s šunko in sirom, gobova omaka, pire krompir, zelena solata, marelična lahka torta
183. postrv in mesni polpeti v pečici, brokoli, riž, zelena solata, višnjev zavitek
184. juha, pravi testeninski kaneloni (pol mesni, pol zelenjavni), solata
185. hrenovke, kajmak in se nekaj podobnih sirčkov ,ajvar, zenf ,stoletni kruh in solata.. danes bolj tahitro kosilo:)
186. zdrobovi ocvrti češpljevi cmoki in sladka sadna omakca
187. matevž s kislim zeljem in krvavico
188. makaronovo meso, solata
189. Kisla repa s prekajenimi vrsicki,zraven ajdina kasa,zabeljena z na olivnem olju preprazeno cebulo. H temu se je prilegel se jabolcni zavitek z veliko cimeta.
190. rižota z nekaj koščki mesa in grahom ter kristalka s česnom
191. juha, pečena piščančja bedra, dušeno rdeče zelje in pire krompir
192. špageti s paradižnikom, tuno in popečenimi bučkami, zelena solata z jajcem in za sladico marinirane breskve (sladkor, limona) s smetano
193. fižolova juha (no, ne čisto fižolova, ker sem dodala še eno bučko in nasekljano papriko – ampak prevladuje okus po fižolu), testenine svedrčki z omakico iz bučk in česna
194. riz s smetanovo omako iz bučk piscanca cvetače in podobne zelenjave
195. sardoni ;blitva s krompirjem; orehova rulada s smetanovo jagodnim
nadevom.
196. Krapi; iz ajdove moke, polnjeni s kašo in skuto.
197. juha iz piščančjih kosti z zdrobovimi žličniki in krpicami, piščančji file s sirom in šunko, pomfri iz pečice, veliko zelene solate in makove kocke.
198. kosilo z zara.. piščančji fileji in svinjski kotleti, bučke s sirom in paradiznikom, zeleni sparglji oviti v slanino, pečen krompir, zelena solata
199. juha, puranja nabodala, kruh
200. makaroni v paradižnikovi omaki s sirom
201. goveja juha, kuhan mlad krompir, ocvrti svinjski zrezki(po dolgem času) ter zeljna solata, sladica – skutino pecivo z borovnicami
202. piščančji žur (fileji, pečeni v smetani v pečici; recept v bazi na kulinariki), pečen mlad krompirček, zelena solata, malinovi mafini
203. fižolova juha, krompirjeva musaka, zelena solata z redkvico, princeske
204. Piščančji fileji v smetanovi omaki, dušeni riž s korenčkom, zelena solata s koruzo in za sladico sirov in jabolčni zavitek.
205. beluševa kremna juha s krompirjem, sirove palačinke, breskova “bovla” z jabolčnim sokom
206. goveji golaž, krompirjevi svaljki, zelena solata z jaj
207. testenine s paradižniki, jajčevci in sirom, zeljnata solata s krompirjem, puding
208. dušeni piščanec s paradižnikom in kislo smetano, zdrobovi cmoki, zelena solata s koruzo, Panna Cotta z jagodnim prelivom
209. njoki z mesno omako, solata iz tune ,koruze ,sojinih kalčkov in zelene solate
210. sardele z rožmarinom v pečici, krompirjeva solata
211.omleta z beluši, zelena solata
212.rižota z morskimi sadeži, pečena paprika v solati
213. špargljeva kremna juha s kruhovimi kockami, marmeladni cmoki in breskova “bovla” z jabolčnim sokom.
214. testenine s piščančjimi jetrci, paradižnikom in bučkami, zeleno solato z jajcem in za sladico puding;
215. juha, piščančji fileji popečeni v pečici s paradižnikom, sirom in preliti s kislo smetano, zdrobovi kroketi, zelena solata s koruzo.
Torej… jaz sem v namaščeno posodo zložila piščančje fileje, če so zelo debeli jih lahko vodoravno razpoloviš, premazala s soljo in malo stisnjenega česna (česen po želji) in pokrila z rezinami paradižnika, ter najprej to pekla cca. pol ure. Potem sem vse skupaj pokrila z rezinami sira in prelila s kislo smetano z jajcem. Pečeš še toliko, da se lepo zapeče
216. piščanec/postrv v pečici, pečen koromač, mlad krompirček, zelena solata
217. porova juha, pravi kaneloni s testenimi cevkami, malo mesni, malo skutni s porom, zelena solata
218. puranji fileji in svinjski kotleti,bučke s sirom in paradiznikom, riž z zelenjavo..na zaru
219. krompirjeva solata ter ocvrti fileji osliča
220. goveja juha, pečene krače piščanca in puranji file, zraven pečen mlad krompir, jasmin riž, pečene bučke na žaru ter paradižnikova in zelena solata ter pitulice
221. Danes polnjene peprike s krompirjem in sirom
222. pečene sardelice, zelena solata, ocvrte krompirjeve kocke, zelenjavna juha, sladoled.
223. prebranac,zelenjavna juha za najmlajše in eno pecivo,verjetno kar skutine ledene kocke ali pa kvašeni štruklj
224. čufti, in kruh
225. pizzo, breskova tortica s smetano pa se že hladi
226. juho s porom, cvetačo in vlivanci, pečena piščančja bedra, pečen krompir po Jamie-vo (v kosih skuhan krompir, ki ga odcedi in v posodi pretrese, da se malo “spacka”, pretrese v pekač in zapeče – njamska, tista skorjica) in zelena solata s koruzo.
227. chili con carne, polenta, zelena solata
228. pražen riž z jajcem, bučke s kislo smetano
229. postrv, polnjena s timijanom, krompirjeva solata
230. piščančji koščki z zelenjavo in sladko smetano v omaki, riž in zelena solata
231. čufte v paradižnikovi omaki, pire krompir, zeljnata solata z jajcem
232. piščančji fileji z gobami in smetano, dušeni riž, zelena solata s koruzo in za sladico čokoladna smetana;
233. grahova juha, špecli s sirom, zelena solata s koruzo
234. pečen cel piščanec, ostanek špeclov, ocvrt krompirček, brokoli in korenček, zelena solata
235. Cmoki polnjeni s čokolado (na žalost kupljeni, ampak dooobriii – njami!) in višnjev kompot.
236. piščančja obara z veliko zelenjave in sirov zavitek
237. Bučke in krompir sem res na tanko nalistala(na multipraktik – 1-2mm rezine), najprej sem nekaj minut dušila krompir, nato pa sem dodala še bučke, začinila in po ene 10ih minutah je bilo pripravljeno. Lahko dodaš še kislo smetano, preizkušeno dobro!
238. Boranija z govejim mesom, drobni žličniki, paradižnikova solata s papriko in koruzo in za sladico rolada z banano in kakavovo smetano.
239. gobova juhica iz svežih jurčkov, piščančji zrezki v lastnem soku, domači široki rezanci (iz domačih jajčk so takooo rumeni), omakca iz bučk in paradižnika z veliiiiiko česna in sveže bazilike, zelena solata.
240. lazanja z bučkami, gobicami in sirom, solata
241. zelenjavna juha, goveji zrezki z gobicami (čez vikend smo nabrali veliko jurčkov in lisičk), ostanek lazanje za prilogo, paradižnikova solata, jagode iz domačega balkona (letos sem sadila v korita namesto okrasnega cvetja kar viseče jagode – zelo so dobre in bogato rodijo). Za obisk in popoldanski prigrizek pa pitulice, ki so goste zelo navdušile (v en zvitek sem dala bučke, popečene na domači slanini, začinjene s česnom in baziliko, v drugega pa na žaru popečeno papriko in mlad sirček).
242.svinjski zrezki v gobovi omaki z gorgonzolo, njoki, solata.
243. piščančji pohani zrezki, pečen krompir, rdeča pesa (domač pridelek), paradižnikova solata, jagodna pita
244. dobri stari segedin
245. sladko kosilo… rižev narastek, seveda pa ni manjkala juha… špargljeva kremna s krompirjem in popečenimi kruhovimi kockami
246. spet boranijo, tokrat s polento, paradižnikovo solato in za sladico puding.
247. njoki z drobtinami ali s smetanovo omako (kisla smetana in lahki zelenjavni tamar) ter zelena solata
248. goveja juha, mlad pečen krompir, svinjska pečenka, endivija s krompirjem ter skutin zavitek s češnjami ali borovnicami
249. pečeni in pohani škrapenini fileji (vsak si vzame po želji),velik pekač v pečici pečene zelenjave (mlad krompirček, čebulice, koromač, korenček, bučke…..), obvezna zelena solata, tokrat z jajcem, posladek pa ananasov kompot ter korneti (kupljeni)
250. polpeti, pire in sladka korenčkova omaka (skuhaš korenček, odliješ in prihraniš vodo, na maslu prepražiš malo sladkorja, dodaš moko pa odcejeno korenje, pomešaš in počasi dolivaš vodo od kuhanja – toliko, da nastane gosta omaka, mnammmi
251. pečen kifelčar, meso (še ne vem kateri zrezki – nagibam se k kotletom), juha, solata
252. pečen ostriž in cel pekač v pečici pečene zelenjave (mlad krompirček, korenje v lističih, bučke, koromač,…..), zelena solata in tržaška omaka, za sladico je bila tista rumena krema za kremšnite z rumom v skodelicah, čez na grobo nastrgana čokolada (je “izpuhtelo” v hipu 🙂
253. Se po morju disece sardele na zaru.Zraven kuhan mlad krompircek, v skledici trzaska omaka. Potem si vsak doda h krompirju in sardelam – eni malo vec, drugi skoraj nic. Skleda mesane solate in visnjev zavitek. Po visnjah sem posula se malo na grobo nasekljanih mandeljnov – ta kombinacija je imenitna. Enako naredim tudi za visnjevo pito s krhkim testom.
254. kosilo bolj na hitro: testenine s tuno in paradižnikom, zelena solata s koruzo in za sladico Panna Cotta s svežim mangom;
255. goveji zrezki v omaki, kruhovi cmoki, mešana solata in za sladico morda sadna kupa
256. Polnjeni lignji na žaru. Lignje polniš klasično (drobtine, peteršilj, česen ali pa s pršutom in sirom), jih popečeš na žaru (ali ponvi). na krožnik lepo razporediš rukolo, na njo položiš lignje in lovke in pokapljaš s tržaško omako ali pa samo z olivnim oljem. pa s tržaško ne bi pretiravala, da ne prekrije okusa lignjev. v bistvu, če jih bom polnila z drobtinami, česnom in peteršiljem, bom kasneje pokapljala samo z olivnim oljem. čisto enostavno, pa takooo dobro :). zelo dobro je tudi, če niso polnjeni, ampak samo popečeni na žaru in na rukoli.
257. piščančji file (ki ga zdajle pacam v mešanici olivnega olja, gorčice, hrena, česna, rožmarina, timijana), paprike polnjene z bučkami, skuto in sirom in solato iz paradižnika, kumar in bele čebule.
258. musaka iz krompirja in bučk (recept je iz zadnje knjige sestre Vendeline), zraven pa paradižnikova solata.
259. Paradižnikova juha, piščančji fileji po dunajsko, krompirjeva solata s kumarami.
260. mlad krompir v pečici z veliko kumine in peteršilja, zraven zrezek (svinjski), pečen kar zraven v pečici in zelena solata z domačega vrta. Malo dela , veliko veselja.
261. Skuto veckrat zamesam med ostale sestavine za omako. Tudi s samo skuto zabelim siroke rezance. Nam je vsem vsec. Gledam le, da skuta ni prekisla.
261.haše, ampak bom dala malo mesa, pa veliko zelenjave – zeleno in rdečo papriko, svež paradižnik, čili, korenček. pa seveda skleda zelene solate z rumeno papriko.
262. Bučke na omako in žitni polpeti
263. Pečen krompir; bučke s papriko in paradižnikom v omaki
264. dunajski zrezki, mlad pečen krompir, zelena solata s paradižnikom
265. gobova juhca, kmečka rižota (kupljena zmes), jajčevci na žaru
266. juha iz zmečkanega krompirja s česnom in kruhovimi kockami, pečen piščanec z zelenjavo in pečen krompir (kar v pečici s piščanem s peteršiljem)
267. bučkine polpete in riž z ingverjem, čilijem, parmezanom in bučkami (res ful dobro)
268. mešano solato s koščki piščančjega fileja popečenega na žaru (rukola, paradižnik, rumena in zelena papika, popečene bučke, bela čebula, mozarella, olivno olje in kis).
269. pašto z omako iz bučk, paprike in paradižnika
270. zelenjavna kremna juha ter palačinke z jagodnim džemom ali evrokremom
271. pečeno puranje bedro, za prilogo je bil riž, solata, sladica pa pecivo s češnjami
272. koromačeva juha s krompirčkom in smetano (zame brez), pečen maldi krompirček v pečici, dušene bučke, paprika in mlad korenček (že z domačega vrta), paradižnikova solata z domačim svežim sirom in baziliko, zelena solata, za moški del pa še polpeti iz jelenjega mesa
sladica: italijanski rogljički, milka, kavica, piškotki…..znajdi se 😉
273. pečenka in mladi krompir iz pečice, solata, rulada s smetano in jagodami
274. goveja juha, lazanja z mletim mesom in korenčkom, zelena solata, malo prirejene skutine ledene kocke
275. porova juha s krompirjem, palačinke, jabočno-marelični kompot
276. špinačna juha z jajcem, pečena piščančja bedra, pečen krompir, zelena solata
277. omaka iz mletega mesa in zraven njoki s sirom ter rdeča pesa
278. “šnicli” s krompirjem ter veliko zelene solate
279. golaž, polenta in solata
280. jajcevce po parmsko (domace, take, ki malo pikajo),moz zrezek na zaru in skleda radica z rukolo. Sladoled z visnjevim prelivom .
Jajcevci po parmsko
Ocvrte panirane rezine jajcevcev zvecer zlozim v plasteh v pekacek tako:
plast jajcevcev, malo paradiznikove omake,parmezan in nacufana bazilika- ponovim dve ali tri plasti.Na vrhu omaka in kar veliko sira.Pustim cez noc. Potem 20 minut priblizno v pecico.
Zelo preprosto, nic besamela in prsuta kot delam pasticcio. Je dobro,osvezilno. Seveda mi je moz vceraj ukradel nekaj hrustljavih rezin, preden sem jih dala v omako.
281. tunin steak s koriandrom, popečene bučke, melancane in paprika
282. limonov riž, stročji fižol v pikantni paradižnikovi omaki
283. polnjene bučke, paradižnikova solat
284. Narastek iz bučk in krompirja, s feta sirom, smetano in ovčjim sirom. Odlično 🙂
285. voku puranji koščki, popečena hrustljava razna zelenjava, jasminov riž, zelena solata s fižolom, Zalino tribarvno pecivo z ribezom in marelicami
286. puranji zvitki s sirovo palačinko ala Babi, zdrobovi cmočki, grah, zelena solata in gotovo bo ostalo še nekaj peciva
287.pikantna zelenjavna juha bučkini polpeti, paradižnikova solata.
288. sirovi štruklji in solata (zelena ali paradižnik)
289. sirovi štruklji z drobnjakom, mešana solata mogoče kakšna juhica, za posladek pa Rafaelo kocke
290. postrv, polnjena z limoninim timijanom, zelena solata s paradižnikom
291.solata iz stročjega fižola, paradižnika, tune in jajc, po želji pitulice
292. popečena polenta z gorgonzolo, paradižnikova omaka z olivami, solata
293. juha iz domače zelenjave – korenček, grah, krompir in zdrobovi žličniki ter rižev narastek
294. brokolijeva juha, telečja pečenka, popečen koromač, kuskus, zelena solata, jagodna torta
295. “popravljena” brokolijeva juha, narastek iz širokih rezancev s sirom in ostankom pečenke, zelena solata s paradižnikom, torta
296. puranji golaž s polento in zeleno solato
297. juhica, polpeti iz bučk ter solata iz stročjega fižola
298. goveja juha, puranja rulada (file polnjen s kruhovim nadevom, korenčkom in sirom), pečene piščančje krače, riž, gobovo-sirova omaka in endivija s čičeriko, sladica
299. Piščanec z ananasom in curryem; priloga riž ali kuhana zelenjava, zelena solata.
Sladica: ribezova pita
300. Ravioli (skuta,spinaca) s pestom, solata: rdeca pesa, fizol v strocju, paradiznik in malo mozzarelle, visnjeva pita
301. Polenta s skuto; zelenjavna omaka iz paradižnika, paprike, bučk, korenja in graha. Paradižnikova solata. Pa posladek pa jagode 🙂
302. haše, ampak bom dala malo mesa, pa veliko zelenjave – zeleno in rdečo papriko, svež paradižnik, čili, korenček. pa seveda skleda zelene solate z rumeno papriko.
303. Bučke na omako in žitni polpeti.
304. Pečen krompir; bučke s papriko in paradižnikom v omaki.
305. dunajski zrezki, mlad pečen krompir, zelena solata s paradižnikom
306. gobova juhca, kmečka rižota (kupljena zmes), jajčevci na žaru
307. juha iz zmečkanega krompirja s česnom in kruhovimi kockami, pečen piščanec z zelenjavo in pečen krompir (kar v pečici s piščanem s peteršiljem)
308. bučkine polpete in riž z ingverjem, čilijem, parmezanom in bučkami
309. mešano solato s koščki piščančjega fileja popečenega na žaru (rukola, paradižnik, rumena in zelena papika, popečene bučke, bela čebula, mozarella, olivno olje in kis).
310. zelenjavna kremna juha ter palačinke z jagodnim džemom ali evrokremom

MISELNA ENERGIJA – POZITIVNE MISLI, ZDRAVA PAMET

Miselna »energija« lahko na nas vpliva konstruktivno ali destruktivno.

Misli direktno vplivajo na našo fiziologijo. Dokazano je, da lahko aktivirajo ali zavirajo izdelavo beljakovin v celicah. Celice izdelujejo niz specifičnih beljakovin, ki so sprejemniki dražljajev iz okolja. Specifične beljakovine sprejemajo dražljaje iz okolja preko interference, ki je lahko konstruktivna ali destruktivna. Dražljaji niso le stvari, ki jih lahko vidimo in otipamo. Dražljaji so prav tako misli, ki jih mislimo, prepričanja, po katerih živimo in vrednote, v katere verjamemo. Ne moremo jih zaznati kot zaznamo materijo, vendar so stalno prisotni. Znanost celo ugotavlja, da celo bolj, kot si mislimo in smo si pripravljeni priznati.

Naše mislil, prepričanja in vrednote so z nami ves čas in nas sooblikujejo. Zato si vzemi čas in premisli. Kakšne misli misliš?

Mladi danes – pozna odselitev, dolg študij in naraščajoča brezposelnost

Za mlade v Sloveniji je značilno pozno odhajanje od doma, brezposelnost med njimi se povečuje, izobraževanje pa podaljšujejo, ugotavljajo statistiki.

Po ugotovitvah statističnega urada je v Sloveniji leta 2008 skoraj 70 odstotkov mladih, starih od 18 do 34 let, živelo z vsaj enim od staršev, kar je poleg Slovaške najvišji delež v EU-ju. Pozna odselitev od doma velja predvsem za moške.

To pa je tudi razlog, da ima Slovenija v primerjavi z EU-jem eno najnižjih stopenj revščine mladih. Leta 2010 je stopnja tveganja revščine med mladimi v starosti 15 do 29 let tako znašala nekaj več kot 10 odstotkov.

Večina mladih živi s starši do 30. leta starosti, saj si predraga stanovanja stežka privoščijo, še posebej če so brez dela ali če imajo začasno zaposlitev. Zaradi naraščajoče brezposelnosti mladi pogosto podaljšujejo tudi izobraževanje, hkrati pa se velikokrat odločajo za preproste poklice, ki so daleč pod ravnijo njihove formalne izobrazbe.

Najstniki že poročeni in ločeni

Leta 2011 se je 0,2 odstotka mladih v starosti od 15 do 19 let že poročilo, dve najstnici sta se celo ločili, skoraj 300 najstnic pa je že imelo vsaj enega otroka. Kar 95 odstotkov najstnikov v tem starostnem obdobju je leta 2011 še vedno živelo pri starših, približno enak delež pa se jih je izobraževalo.

Lani je bilo v omenjeni starostni skupini 13 odstotkov mladostnikov delovno aktivnih, pri čemer jih je nekaj manj kot polovica delala prek študentskega servisa, 37 odstotkov jih je pomagalo družinskim članom – v skoraj vseh primerih je šlo za pomoč na družinski kmetiji -, preostali pa so bili redno zaposleni ali so delali kot vajenci.

Več porok in ločitev in delo prek študentskega servisa

Za skok v zakonski jarem se je lani odločilo 3,4 odstotka mladih v starosti 20 do 24 let, za izstop pa se je odločilo 133 parov. Tri četrtine starih 20 do 24 let je še vedno živelo v gospodinjstvu z vsaj enim staršem; takih je bilo 78 odstotkov moških in 72 odstotkov žensk. Približno 70 odstotkov oseb v pozni mladosti se je še izobraževalo, med njimi nekaj manj kot 90 odstotkov na visokošolski stopnji.

Nekaj manj kot polovica od 46 odstotkov delovno aktivnih v tej starostni skupini jih je bilo redno zaposlenih, nekaj manj kot 40 odstotkov pa jih je opravljalo delo prek študentskega servisa. Kar vsak deseti 20- do 24-letnik ni niti študiral, obiskoval šole ali tečaja niti ni delal.

Podaljševanje mladosti

Mladi v Sloveniji tako vse pozneje postajajo neodvisni, posledično pa se tudi dojemanje mladosti pomika v zgodnja srednja leta. Lani je v Sloveniji z vsaj enim od staršev živelo nekaj več kot polovica mladih v starosti 25 do 29 let.

Tu so bile razlike med spoloma že bolj očitne kot v mlajših starostnih skupinah: več kot 60 odstotkov moških te starosti je živelo pri starših, medtem ko je bil delež žensk 45-odstoten.

Razliko v zgodnejši odselitvi žensk na statističnem uradu pripisujejo dejstvu, da ženske v večji meri izbirajo starejše partnerje – v povprečju je bil ta za tri leta starejši oz. je imel 31,6 leta. Z bližanjem konca izobraževanja se veča tudi delovna aktivnost, ki je bila pri mladih od 25 do 29 leta 75-odstotna.

Raje v šolo kot na zavod

76 odstotkov mladih v tej skupini je bilo redno zaposlenih, med temi približno 70 odstotkov s pogodbo za nedoločen čas. Med vsemi mladimi delovno aktivnimi jih je 92 odstotkov delalo polni delovni čas, približno osem odstotkov pa je imelo skrajšani delovnik. Brezposelnost med mladimi sicer narašča, zato se jih vse več odloča za podaljševanje študija.

Med mladimi v starosti 25 do 29 let je imelo leta 2011 šest odstotkov osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 65 odstotkov jih je imelo srednješolsko, 29 odstotkov pa jih je že doseglo višje- ali visokošolsko izobrazbo.

Na mnenje ekonomista Bernarda Brščiča se je že odzvala predsednica sindikata upokojencev KS90, Veronika Potočnik.

08.08.2012

Z delom vlade nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj razen zmanjšanja prihodkov najrevnejšim ni pokazala še ničesar. Moti me predvsem to, da ne spoštuje socialnega dialoga. Vsi ukrepi, ki jih je vlada sprejela so brezpredmetni, če ne bo oživitve gospodarstva in novih delovnih mest. Tu se začne blaginja države in ne na varčevanju pri že tako obubožanih državljanih.

Ker zastopam člane upokojence, bi rada opozorila na dejstvo, da se upokojencem pobira težko prislužene pokojnine že od leta 2005 z znižanjem valorizacijskega koeficienta in neto plače pri izračunu pokojninske osnove. Delavci, ki so se upokojili v zadnjih letih so veliko prikrajšani, saj pokojnina ni odvisna le od vplačanih prispevkov, ampak od velikosti vreče, ki jo določita minister za finance in minister za delo. Izračunano je bilo, da so starostne pokojnine v masi zaostale za rastjo neto plač v času od leta 2001 do leta 2011 za 2.838.000.000 EUR, vse pokojnine skupaj pa za 3.588.000.000 EUR. In vprašam vlado, komu in do kam se bodo še zniževale pokojnine? Ali nismo že dovolj prispevali? Ali ni sramota, da s polno delovno dobo in s povprečno slovensko plačo ne dobim niti polovico zneska, s katero bi si lahko zagotovila dostojno starost v domu za ostarele?

g. Brščič naj ne žali upokojencev, ki prejemajo pokojnino po 232. členu ZPIZ-1, kot zastonjkarski upokojenci, saj je verjetno premlad, da bi poznal, koliko so ti ljudje prestali v svoji delovni karieri, da jim je država takšno pokojnino tudi priznala – sami si jo niso dodelili. Saj smo pravna in urejena država – mar ne?!

Zanima me tudi, kakšen namen ima prisilno upokojevanje javnih uslužbencev, če pa na drugi strani trdite, da je potrebno delovno dobo podaljšati. Vlada sprejema nelogične ukrepe in ne vidi ali noče videti posledic takšnih ukrepov v prihodnosti.

Ukinitev oziroma znižanje letnega dodatka upokojencem pa je navadna kraja! ZPIZ-ovski zakon v 4. členu določa: »Z obveznim zavarovanjem se med drugim zagotavlja tudi pravica do letnega dodatka«. Prav nikjer v Zakonu ni navedeno, da se letni dodatek lahko ukine. Zakaj se poslancem ne izplačuje vsaj pol leta minimalno plačo, tako kot mnogim delavcem? Sprejmite še kakšen tak zakon! In bo s prihranki verjetno zadovoljen tudi g. Brščič.

Vladi zamerim, da dovoli tajkunizacijo in ne poišče denarja, ki se odliva v davčne oaze. Tega noče, zato ker vrana vrani ne izkljuje oči.

Zakaj »zlato fiskalno pravilo« v ustavo? Zakaj, kdaj tudi Bruslju ne rečemo »ne«? Dober gospodar ne potrebuje v ustavo zapisanih določb o zadolževanju preko svojih zmožnosti. Ko se bomo ponovno zadolževali pa bomo pač spremenili Ustavo po hitrem postopku, kot delamo sedaj z raznimi ZUJF-i. Vladi ne zaupamo, saj je zelo slab gospodar svojemu premoženju.

Spoštovani naši politiki – še veliko vam manjka, da boste od državljanov spoštovani!

Dovolj nam je jemanja, končno pokažite kaj znate ali pa prepustite možnost sposobnejšim.

Lepo pozdravljeni!

Veronika Potočnik

NAREDI SAM – PONOVNO UPORABLJENO

Reciklirani materiali so zadnja leta priljubljeni tudi med svetovno priznanimi blagovnimi znamkami in njihovimi oblikovalci. Uporabljajo take, ki so prijazni do človeka in okolja in se jih da reciklirati, ali pa nov dizajnerski kos izdelajo iz enkrat že uporabljenih predmetov. Pri tem so zelo domiselni. Druga možnost, ki se je z malo spretnosti lahko lotimo tudi sami, pa je uporaba starih predmetov za nove namene, na primer industrijskih palet, iz katerih lahko nastanejo zanimivi kosi pohištva.

Viseča luč iz palet
Stol iz palet
Tabure iz palet
Miza Rememberme iz ponošenih oblačil
Počivalnik iz palet
Pisarne opremljene s pohištvom iz industrijskih palet.

Pionirja v uporabi predmetov za drug namen in njihovi reciklaži sta bila že pred leti znana brazilska oblikovalca, brata Fernando in Humberto Campana. To sploh ni tako nenavadno, saj se je njuna ustvarjalnost rodila na brazilskih ulicah, navdih sta poiskala prav v tamkajšnji vsakdanjosti, pri revnih prebivalcih favel in v njihovi iznajdljivosti, ki temelji na recikliranju. Tako sta ostala zvesta domači tradiciji. Do zdaj sta že marsikaj sestavila in povezala v nenavadne kose: koščke blaga, plišaste igrače, karton, plastiko, lesene ostružke. Iz odpadnih koščkov lesa je nastal stol Favella. Različne kose tekstila, povezane v zvitke, sta zložila na stole, zofe in mize ter kolekcijo poimenovala Sushi, saj ju zvitki tekstila spominjajo na suši. Tudi ta zamisel se jima je porodila na brazilskih ulicah, kjer iz različnega starega tekstila izdelujejo preproge in pregrinjala. Podobnih izdelkov iz recikliranih materialov imata v svoji zbirki še veliko.

Tudi nemški oblikovalec Tobias Juretzek se je podobno lotil stvari. Kolekcijo Rememberme je izdelal iz starih ponošenih kavbojk in majic. Stol Rememberme je v celoti narejen iz starih kavbojk. Juretzek pravi, da tako predstavlja temi, o katerih danes vsi govorijo, to sta trajnostni razvoj in recikliranje. Poleg tega stol daje novo življenje že uporabljenim stvarem, ki imajo v sebi vtisnjene spomine, zgodbe, dogodke. Na letošnjem sejmu v Milanu mu je dodal še mizo, prav tako izdelano iz starih oblačil. S tem želi opozoriti na sodobne težave s kopičenjem odvečnih stvari, hkrati pa vdihniti predmetom novo življenje.

Pohištvo iz zabojčkov in industrijskih palet

To sta dva primera iz odmevnih oblikovalskih akcij ponovne uporabe starih, zavrženih stvari. Kaj lahko storimo sami? Iz česa lahko izdelamo klubsko mizico ali police za knjige? Z malo spretnosti in domišljije to ni tako zahtevna naloga. Leseni zabojčki za shranjevanje in prenašanje sadja na primer lahko z nekaj naše domiselnosti postanejo koristen del pohištva. Zabojček lahko pustimo takšen, kakršen je, v naravnem lesu, pobrusimo le kakšno nepravilnost. Lahko ga tudi obdelamo z barvo, prijazno do okolja, ali naravnimi olji. Iz njega lahko nastane nočna omarica ob postelji. Če jih več zložimo ob steno, bodo postali police za revije in knjige. Najbolj preprosto pa bo, če jih bomo uporabili za shranjevanje stvari.

Uporabne so tudi lesene industrijske palete. Iz njih lahko nastane marsikaj, to je dokazalo tudi oglaševalsko podjetje BrandBase iz Amsterdama, ki je za svoje pisarne uporabilo prav pohištvo iz lesenih palet. Nizozemskemu arhitekturnemu biroju Most Architecture so naročili, naj jim pisarne opremi z recikliranimi materiali. Pisarne so v tipični ozki in dolgi amsterdamski hiši ob kanalu. Arhitekti so dobili zamisel, ki so jo tudi uresničili, in sicer so se odločili za uporabo lesenih industrijskih palet, iz katerih je zdaj izdelana večina pohištva v pisarnah, od pisalnih in konferenčnih miz do stopnic. Za delovne oziroma pisalne mize so na palete namestili le steklene ploskve. To zamisel lahko uporabimo tudi v domačem okolju, na primer za pisalno, jedilno ali majhno klubsko mizo; na vse tri izvedbe se preprosto namesti steklena ploskev, odrezana po meri. Iz palet lahko nastaneta tudi kavč ali postelja. Če se odločite za kavč, bo zadostovala višina dveh palet, ki ju pritrdite in nanju namestite oblazinjeni del, ta bo prav tako moral biti narejen po meri. Vmesne prostore lahko izkoristite za shranjevanje revij, knjig. Na palete lahko namestite tudi vzmetnico in tako sestavite posteljo.

Iz lesenih palet ustvarja tudi londonska oblikovalka Nina Tolstrup. Do zdaj je izdelala različne stvari: stole, tabureje pa tudi namizno in talno luč ter lestenec. Svojim oblikovalskim kosom na svoji spletni strani doda navodila, kako se njihove izdelave lahko lotite sami in kaj poleg ročnih spretnosti potrebujete za to.

VODO NAJ OGREVA SONCE

V gospodinjstvih za pripravo tople sanitarne vode (PTV) porabimo približno 30 odstotkov vse energije. V povprečnem štiričlanskem gospodinjstvu tako za ogrevanje vode s kotlom na olje s 65-odstotnim izkoristkom odštejejo okrog 500 evrov na leto oziroma skoraj 600, če vodo grejejo z elektriko. Z vgradnjo sprejemnikov sončne energije (SSE) bi lahko stroške za PTV zmanjšali za dve tretjini.

Presežek toplote, ki jo poleti ustvarijo sončni sprejemniki, lahko izkoristimo za ogrevanje bazenske vode.
Ploščati sprejemniki imajo večje izkoristke pri neposrednem osončenju in nizki temperaturi medija.
Vakuumski kolektorji se bolje obnesejo v difuzni svetlobi, kadar je manj sonca.
Če ne gre na streho, lahko postavimo konstrukcijo tudi kako drugače.

Ogrevanje vode s sprejemniki sončne energije ali sončnimi kolektorji, kakor jih običajno imenujemo, je do okolja prijazno, saj je sonce obnovljiv vir energije, poleg tega s solarnimi sistemi, ki jih lahko uporabljamo tudi za podporo ogrevanju prostorov, ne obremenjujemo okolja s toplogrednimi plini, stroški vzdrževanja so majhni, za nakup in vgradnjo sistema pa je mogoče pridobiti subvencije Eko sklada.

Po izplačilu naložbe 
je energija brezplačna

Energija, pridobljena s sončnimi kolektorji, je brezplačna, seveda šele potem, ko se naložba povrne, kar pa je odvisno o tega, kako gospodaren oziroma potraten sistem za ogrevanje sanitarne vode smo imeli pred vgradnjo SSE, pravi energetski svetovalec Franc Kalan.
Potratnejši ko je bil sistem, tem večji bodo prihranki in tem hitreje se bo naložba povrnila. Če smo vodo prej ogrevali z zastarelim kombiniranim kotlom na kurilno olje in drva, ki je imel zgolj 50-odstotni izkoristek, se nam bo naložba v šest kvadratnih metrov kolektorjev s 300-litrskim hranilnikom toplote (našteto zadošča za povprečno štiričlansko družino) ob upoštevanju subvencije Eko sklada povrnila v šestih letih in pol. Pri kotlu s 65-odstotnim izkoristkom se nam bo povrnila v približno osmih letih in pol, v osmih pa, če smo vodo ogrevali z električnim bojlerjem. Morda se bo komu zdelo veliko, a sogovornik še enkrat poudari, da je po tem obdobju ogrevanje vode dejansko brezplačno, saj so obratovalni stroški sončnih kolektorjev – to je električna energija, ki jo porabijo za delovanje – zanemarljivi.
Izračuni, ki jih je naredil energetski svetovalec in jih objavljamo v tabeli, veljajo za najbolj razširjene ploščate kolektorje, medtem ko so podatki za dražje in energijsko učinkovitejše vakuumske drugačni.

Ploščati in vakuumski

Na trgu je na voljo več vrst kolektorjev, v glavnem pa jih delimo na ploščate ali panelne in vakuumske ali cevne. Prvi so najbolj razširjeni, saj so cenovno dostopnejši, za potrebe po topli vodi v štiričlanskem gospodinjstvu pa morajo biti veliki šest kvadratnih metrov. Njihova velikost oziroma površina je sicer odvisna od različnih dejavnikov, med drugim je treba upoštevati njihovo lego, predvideno porabo tople vode in tudi morebitno uporabo za podporo ogrevanju objekta. Če je površina kolektorjev prevelika, se poleti, ko je raba energije najmanjša, osončenost pa največja, črpalke solarnega sistema pogosto ustavijo, ko voda v zalogovniku toplote doseže nastavljeno temperaturo – temperatura v ploščatih kolektorjih lahko tako doseže 180 stopinj Celzija, v vakuumskih pa preseže 250 stopinj Celzija. Posledice pregrevanja so pospešeno staranje materialov in tesnil, kemični razpad protizamrzovalnih dodatkov ter poškodbe zaradi raztezanja in krčenja materialov.

Ploščati kolektorji so sestavljeni iz toplotno izoliranega ohišja, ki je na zgornji strani pokrito s kaljenim steklom. To pred vremenskimi vplivi varuje v ohišje vgrajen absorber, ki je najpomembnejši del kolektorja – prek absorpcijske površine na vzporedno nameščenih ceveh, ki vsebujejo solarni medij, nam­reč sprejema sončno energijo. Medij se pri tem segreva in ciklično ogreva vodo v zbiralniku. Če toplote iz kolektorjev primanjkuje, se v bojlerju vklopi električni grelnik, ki vodo dogreje na želeno temperaturo. Na splošno velja, da so izkoristki delovanja ploščatih kolektorjev večji pri neposrednem osončenju in nizki temperaturi medija, medtem ko se vakuumski bolje obnesejo v difuzni svetlobi ob oblačnem vremenu, ko je manj sonca.

Po Kalanovih besedah ploščati kolektorji ob manjših oziroma povprečnih solarnih dobitkih pokrijejo od 70 do 77 odstotkov potreb po topli vodi v gospodinjstvu (tolikšen delež prejete sončne energije se pretvori v toploto za ogrevanje vode, preostanek se pokrije z drugo ogrevalno napravo). Izkoristki sprejemnikov sončne energije so lahko ob večjih solarnih dobitkih tudi večji, dodaja sogovornik, odvisni so prav tako od barve absorberja, ki je običajno črn ali temno moder. Pomembno je, da barva omogoča boljše sprejemanje šibkejšega sevanja in hkrati seva manj toplote nazaj v okolje.

Z boljšim izkoristkom, tudi do 85-odstotnim, se ponašajo vakuumski ali cevni sprejemniki sončne energije, ki ob manjši potrebni površini dosegajo enake učinke kot ploščati, naložba vanje pa se kljub večjemu začetnemu strošku povrne hitreje. Sestavljeni so iz vakuumiranih cevi s ploščatim absorberjem ali pa imajo steklen vakuumski plašč z absorberjem okrogle oblike. Njihova prednost v primerjavi s ploščatimi kolektorji je optimalen izkoristek v vseh letnih časih in v različnih vremenskih razmerah – ker lahko energijo črpajo iz difuzne svetlobe, zagotavljajo dovolj tople vode tudi v oblačnem vremenu in pozimi, ko sonca primanjkuje. V oblačnem vremenu se sicer menda enako dobro obnesejo tudi ploščate izvedbe z visokoselektivnim nanosom, vendar imajo vakuumski kolektorji boljši toplotnoizolativni ovoj in s tem boljše lastnosti, zlasti manjše toplotne izgube ob nižjih zunanjih temperaturah.

Vakuumska steklena cev s selektivnim premazom absorbira toploto in jo prek aluminijastega prenosnika znotraj cevi prenese na solarni medij (mešanica vode in glikola), ki kroži v kolektorju. Medij se pri tem uparja in kondenzira v dodatnem prenosniku nad cevmi. Vakuum v cevi deluje kot toplotna izolacija med absorberjem in okolico, pomanjkljivost tega pa je, da lahko z leti oslabi, kar zmanjša izkoristek delovanja. Vakuum ima namreč vlogo pri preprečevanju izgub sončne energije, kar je še zlasti pomembno v slabih vremenskih razmerah, ko sončne svet­lobe in s tem energije primanjkuje.

Primerno mesto in naklon

Na kakovost izkoriščanja sončne energije vpliva več dejavnikov, poleg velikosti oziroma površine sprejemnikov še temperatura medija v absorberju, pravilna izbira drugih elementov solarnega sistema in regulacija, izkoristki pa so najbolj odvisni od dnevne oziroma letne količine sončnega sevanja. Zato je zelo pomembno, kje namestimo kolektorje in pod kakšnim naklonom. Preden jih montiramo, je torej treba preveriti količino osončenja na parceli in pot sonca, na podlagi tega pa izračunamo potrebno površino kolektorjev.

Najpogosteje jih namestimo na strehe z naklonom, na fasade in tudi na tla, vendar so tu ponavadi bolj osenčeni, kar zmanjša njihov izkoristek. Da bi bil ta čim večji, je namreč zelo pomembno, da niso osenčeni v nobenem delu dneva, da torej v bližini ni stavb, dreves in drugih ovir, ki bi metale senco. Na fasadi bodo imeli zaradi navpičnega položaja manjši izkoristek, vendar bodo še vedno povsem zadostovali za ogrevanje sanitarne vode. Najboljši izkoristek sicer dosegajo, če sončni žarki nanje padajo pod pravim kotom, a to ni nujno, če bomo z njimi ogrevali le sanitarno vodo. V tem primeru so lahko nameščeni pod manjšim naklonom. Za območje Slovenije je idealen naklon med 35 in 45 stopinjami, ki je pravzaprav nekakšen kompromis med najustreznejšim naklonom poleti (30 stopinj) in najustreznejšim pozimi (60 stopinj). Če jih nameravamo uporabljati tudi kot podporo sistemu za ogrevanje hiše, je najprimernejši naklon od 35 do 50 stopinj. Pomembno pa je, da so obrnjeni proti jugu, saj so tako v vseh letnih časih najbolj izpostavljeni soncu. Lahko jih tudi za 15 stopinj obrnemo proti vzhodu ali zahodu, večja odstopanja pa pomenijo manjši izkoristek.

_____

Podatki v tabeli veljajo za štiričlansko družino, katere povprečna letna raba energije za pripravo tople sanitarne vode (PTV) je 3000 do 3500 kWh. Stroški in prihranki so izračunani na podlagi cen energentov z dne 19. 7. 2012, in sicer za kurilno olje 0,974 evra na liter ter za elektriko s fiksnimi stroški za lokalni električni grelnik 0,16 evra/kWh.

Ocenjeni izkoristki za PTV s kurilnim oljem prek centralnega ogrevanja so računani za zastarel kotel s 65-odstotnim izkoristkom in za še vedno zelo pogosto uporabljan predimenzioniran, energijsko potraten kombinirani kotel na drva in olje s 50-odstotnim izkoristkom. Tu velja poudariti: bolj ko je sistem za PTV negospodaren, večji so prihranki s sprejemniki sončne energije (SSE) in prej se naložba povrne. In nasprotno, gospodarnejši ko je sistem za PTV, daljša je povračilna doba naložbe v SSE.

Letni solarni dobitki (pridelana sončna energija) so računani z 250 do 450 kWh/m² za ploščate SSE v razponu (zaradi različnih klimatskih in lokacijskih razmer, tabelo s povprečnimi vrednostmi objavljamo ločeno). V tabelo niso vključeni zanemarljivi obratovalni stroški SSE za rabo električne energije (pogon črpalk in podobno), ampak se upošteva, da je sončna energija brezplačna.

S SSE pokrijemo od 70 do 77 odstotkov potreb po topli vodi, pri čemer so upoštevani povprečni solarni dobitki v normalnih razmerah. Solarni dobitki so lahko tudi večji in lahko v celoti pokrijejo potrebe po topli vodi, poudarja Franc Kalan in dodaja, da so za bistveno dražje in energijsko učinkovitejše vakuumske SSE podatki drugačni, enako velja za manjšo ali večjo porabo PTV ter za podporo SSE ogrevanju. Višina naložbe upošteva tudi nepovratna finančna sredstva Eko sklada.

V prihodnji številki priloge Deloindom, ki izide 22. avgusta, bomo pisali o izkoriščanju sončne energije za proizvodnjo elektrike – o subvencijah države, ekonomiki naložbe v sončno elektrarno na družinskih hišah in o novostih na področju fotovoltaičnih modulov.

VLAGANJE RDEÄŒE PESE

Peso skuhamo, jo olupimo, na roke narežemo, če imamo radi debelejše koščke in po okusu solimo. Dodamo nekaj sladkorja in pol vinskega in pol kisa za vlaganje. Premešamo. Ko pesa popije marinado, dodamo sol, sladkor in kis, če je potrebno. S peso napolnimo kozarce in zapremo. Kuhamo v loncu za pasterizacijo pol ure.