Kako telo regenerirati?

Za dobro regeneracijo morate najprej poznati svoje kvalitete in šele nato upoštevati nasvete strokovnjakov. O regeneraciji po maratonu tokrat še skozi mentalna očala praktikanta joge.

Preberite tudi Preproste tehnike samoopazovanja in Kaj nas poganja?

Veliko je strokovnjakov, ki vam lahko podrobno razložijo, kako se vaše telo odziva po porabi x števila kalorij, koliko hrane potrebuje, v kakšnih zaporedjih bi bilo optimalno vnašati hranila.

Veliko strokovnjakov vam lahko pripravi idealen načrt vaše telesne vadbe, vam pripravi pravo razmerje med počitkom in treningom, da boste po pretečenem maratonu kar najhitreje spet trenirali po svojem programu, ki je morda namenjen izboljšanju rezultata, ohranjanju vzdržljivosti ali povečanju moči.

Prepričan sem, da je dobrim nasvetom vedno vredno prisluhniti.

Pa poglejmo na regeneracijo po maratonu še skozi mentalna očala praktikanta joge.

Vse, kar smo, je kopica različnih vsebin, s katerimi se identificiramo. Govorim o telesu, miselnih vsebinah, čustvih, pričakovanjih, željah in strahovih …

Govorim o tistem, kar so nam starši povedali, da je res, in smo jim verjeli. O tistem, kar so nam povedali starši, pa jim nismo verjeli. O vplivu prijateljev na našo celost (če so nas prijatelji zvabili na tek in smo zdaj navdušeni tekači, je tudi naše telo drugačno, kot če bi v istem času le posedali pred raznimi zasloni, mar ne?), o tem, da isti dogodek lahko vrednotimo drugače, glede na to, kakšno je naše gledišče.

Ali bolje, isti dogodek bi v istem času dojeli popolnoma drugače, če bi v preteklem času razvili drugačen odnos do potencialnega dogodka, ki ga ta trenutek doživljamo.

Če svet gledamo skozi očala, ki imajo rumen filter, so stvari, ki jih gledamo, videti rumene. Ko opazujemo svet skozi očala z rdečim filtrom, je ta videti rdeč, in če je filter modre barve, se naša vizualna izkušnja sveta okrog nas obarva modro.

Če rdečemu filtru dodamo malo modre barve, je videno bolj vijoličasto, in če rdečemu filtru dodajamo rumeno barvo, slika postaja bolj oranžna. Ko mešanici rdeče in rumene dodamo še modro komponento, se barvna slika spet zamenja.

In ker je možnosti mešanja barv praktično neskončno, je toliko tudi možnih odtenkov, s katerimi gledamo svet okoli sebe.

Barve, o katerih sem govoril, predstavljajo kvalitete tega, kar smo. Ne tega, kako nas vidijo drugi, kajti tudi oni nas vidijo skozi filter svojih očal, in ko skozi rumen filter opazujemo modro barvo, je ta videti zeleno, in ne modro.

Za prispodobo sem uporabil tri barve, kajti besedo bi v nadaljevanju rad namenil kvalitetam, o katerih govori joga in opisujejo med drugim tudi naše subtilnejše doživljanje sebe.

Menim, da je od teh kvalitet, ki jim rečemo gune, neposredno odvisno tudi to, kakšna naj bo naša regeneracija po maratonu.

Ker so moje besede omejene s številom znakov, sem namesto opisovanja posamezne kvalitete napisal kar nekaj vprašanj:

RAJAS

Ali spadate med tiste, ki komaj čakajo naslednjo aktivnost?
Potrebujete nenehne spremembe, izzive?
Vam redko primanjkuje energije?
Ste glasni v družbi, imate velikokrat glavno besedo?
Se težko odrečete svojemu prepričanju?

Večje število odgovorov DA pomeni, da je v vas veliko kvalitete strasti.

TAMAS

Se težko pripravite k
aktivnosti?
Ali iščete izgovore, zakaj česa ne bi storili?
Ste pogosto brez energije?
Si ne želite sprememb?
Svoje prepričanje spremenite v skladu z okoliščinami?

Večje število odgovorov DA pomeni, da je v vas veliko kvalitete vzdrževanja.

SATVA

Ali instinktivno izbirate svoje aktivnosti?
Se ne bojite sprememb?
Ali v komunikaciji z drugimi poslušate sogovornika?
Ali postorite vse, kar ste si zadali, v približnih rokih, ki ste si jih določili?
Vztrajate pri svojem prepričanju, a ste ga na podlagi nasprotnih argumentov pripravljeni tudi spremeniti?

Večje število odgovorov DA pomeni, da je v vas veliko kvalitete uravnoteženosti.

Verjamem, da vsak med nami lahko odgovori z DA na kakšno vprašanje v vsaki skupini (Rajas, Tamas in Satva), a najverjetneje velja, da bo ena ali dve skupini vprašanj dobila več pozitivnih odgovorov kot tretja.

Če potegnemo vzporednico med mešanjem barv in tistim, kar vidimo skozi očala svojega dojemanja, o katerem je bilo govor v prvem delu članka z možnimi kombinacijami odgovorov, ki jih ponuja vprašalnik, lahko hitro opazimo cel kup podobnosti.

V nekaterih se odraža veliko več ene kvalitete, nekateri imajo močno izraženi dve kvaliteti, pri nekaterih se vse kvalitete relativno enakovredno prelivajo … kakor pri mešanju barv obstaja nešteto možnih kombinacij tega, kar smo. In ravno ta enkraten koktajl, ki definira posameznika, je ključen pri tem, kako se lotiti regeneracije po maratonu.
Pomembno je opazovati

Treba si je prisluhniti je fraza, ki nam jo ‘new- ageov­ska’ filozofija rada prodaja v taki ali drugačni embalaži, a mislim, da je veliko bolj pomembno opazovati, zakaj se nam določena želja ali potreba sploh pojavi.

Če smo se na primer prepoznali pod vprašalnikom, ki opisuje del kvalitete tamas, je veliko verjetnosti, da bomo po tem, ko smo pretekli maraton, morda celo prenehali teči, kajti dosegli smo neki cilj (po novem letu začnem in pretekel bom maraton …), napori so bili veliki in res nismo pripravljeni vlagati nove in nove energije v potencialne bodoče treninge.

Kvaliteta rajas po maratonu že v mislih beži na naslednjega, kvaliteta satva pa je zadovoljna z doživetim, uživa v tekočini, ki jo pije, kapljicah, ki iz prhe padajo na utrujeno telo …

Šele takrat, ko približno ugotovimo, kakšne kvalitete stojijo za našimi odločitvami, bomo razumeli, da nas kvaliteta strasti v veliki želji po gibanju pelje v smer, kjer radi preslišimo strokovnjake, ki nam govorijo o odmoru, ki ga telo potrebuje. Kvaliteta vzdrževanja bo v nas iskala vse načine za čim daljši odmor in iskala težko prebavljivo hrano, medtem ko se kvaliteta uravnoteženosti instinktivno prilagodi okoliščinam in najde svoj optimum.

In ker je večina nas preliv vseh treh kvalitet, je igra prepoznavanja sebe čudovita igra, ki jo je lepo igrati. Na maratonu in po njem.

www.jogado.com

Priporočamo ogled videopredavanja: Regeneracija po maratonu

Davek na nepremičnine

Zbrali smo prispevke o predlaganih spremembah zakona o davku na nepremičnine.

Delo.si
sre, 09.10.2013, 06:00

Dosje: Davek na nepremičnine

Latniki nepremičnin bodo morali dokazati, da je posamezna nepremičnina namenjena poslovni rabi oz. se oddaja v odplačni najem.

Ministrstvo za finance je vladi predalo končni predlog zakona o davku na nepremičnine. Vlada ga bo verjetno obravnavala že na četrtkovi seji, parlament pa ga bo po pričakovanjih potrjeval čez 14 dni. Za približno 1,2 milijona lastnikov 6,5 milijona nepremičnin je tako konec ugibanj o tem, koliko jih bo lastništvo stalo. Seveda, če bo predlagani zakon dobil tudi podporo v vladi in pozneje v parlamentu.

Nepremičnine večje vrednosti bodo še naprej bolj obdavčene

Predlagane davčne stopnje za stavbe in dele stavb so najnižje za rezidenčne stanovanjske nepremičnine, in to 0,15 odstotka ocenjene tržne vrednosti, kot je zapisana v registru nepremičnin. To ne velja za stanovanja, vredna več kot 500.000 evrov – ta bodo obdavčena po 0,4-odstotni stopnji, če so nerezidenčna, pa po 0,75-odstotka. Kot so izračunali na ministrstvu, naj bi lastnik 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani v povprečju plačal 230 evrov davka na nepremičnine, v Murski Soboti pa približno 65 evrov.

Osnova za nerezidenčna stanovanja je 0,5 odstotka, kar velja tudi za javne in kulturne spomenike, sakralne objekte itn. Največ, po 0,75-odstotni stopnji bodo obdavčene poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih – te bodo obdavčene po 0,4-odstotni stopnji. Ministrstvo za kmetijske stavbe predlaga 0,3-odstotno stopnjo.

Predlagane davčne stopnje za zemljišča so od 0,07 odstotka za gozdna zemljišča do 0,75 odstotka za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo. Kmetijska zemljišča bodo obdavčena po 0,15-odstotni stopnji, zemljišča za gradnjo stavb pa po 0,5-odstotni stopnji. Neplodna zemljišča so izvzeta iz obdavčenja, prav tako tudi varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja. Zakon predvideva še, da občine smejo po triletnem prehodnem obdobju davčne stopnje povečevati oziroma zmanjševati za največ 2,5-krat.

***

Kdo meni, da je predlog davka na nepremičnine sprejemljiv in kdo ne? Napovedovali so se tudi protesti.

NIZKOKALORIČNA HRANA, KI NAS NASITI

Raziskave so pokazale, da ima na občutek sitosti največji vpliv volumen hrane in ne kalorije. Katera hrana nas torej nasiti, a ima le malo kalorij?

Večina diet se konča zaradi nenehnega občutka lakote. Vsi vemo, da je skorajda nemogoče opravljati vsakodnevne obveznosti in intenzivno telovaditi, če nam vseskozi kruli v želodcu. Zato je pomembno, da med hujšanjem posegamo po hrani z visokim volumnom in nizko kalorično vrednostjo. Raziskave so pokazale, da ima na občutek sitosti največji vpliv prav volumen hrane in ne kalorije.

Primerjava hrane z nizkim in visokim volumnom

Primerjali bomo špagete s stročjim fižolom. 100g špagetov vsebuje približno 70 g ogljikovih hidratov. 100 g stročjega fižola pa le 7 g, od katerih je približno polovica vlaknin. Da zaužijemo enako vrednost ogljikovih hidratov, lahko pojemo 10x več stročjega fižola kot špagetov. Verjemite, da boste od velike količine fižola veliko bolj site kot od majhne količine špagetov. Dodatni plus je še v tem, da boste s stročjim fižolom pojedle posodo zdravja, česar za špagete z bolonjsko omako ne moremo trditi.

Katero hrano priporočamo?

Zelenjavo in beljakovine. Vendar je potrebno vedeti, da ni vsa zelenjava in beljakovinska hrana priporočljiva. Pri zelenjavi se izogibajmo koruzi, fižolu v zrnju in krompirju, ostalo zelenjavo lahko brez skrbi uživate v velikih količinah. Pri hrani bogati z beljakovinami, je potrebne malce več pazljivosti. Izogibajmo se mastnemu mesu – v našem članku si lahko preberete, kako izbrati zdrav kos mesa, pri jajcih zmerno uživajmo rumenjake, dočim smete beljakov pojesti kolikor želite. Za potešitev lakote med obroki, lahko brez slabe vesti posežete po slastnem beljakovinskem šejku.

SLIVE – kaj narediti z viškom

Slive: Poslastica za možgane

Slive spadajo med najbolj raziskane vrste sadja, to pa zato, ker so odkrili, da vsebujejo veliko količino fitohranil, ki imajo izredno moč uničevanja škodljivih snovi v telesu, še posebno učinkovito pa ščitijo tako zelo dragocene možgane. Poleg tega so slive odličen vir vitaminov A in C, minerala kalija in vlaknin. Dokazano je, da telesu pomagajo, da lažje izkoristi železo. Toda to še ni vse. Vitamin A preprečuje nastanek bolezni oči, vitamin C pa ohranja zdravje tkiv in krepi imunski sistem. Slive pa so učinkovite celo proti holesterolu.

Nakup

Najbolj slastne slive lahko kupite še do konca oktobra. Pazite le, da njihova koža ni nagubana ali kako drugače poškodovana, nič pa ni narobe, če imajo sivkast podton, saj je to povsem naravno in celo dokazuje, da niso bile preveč kemično obdelane. Pred nakupom jih rahlo stisnite in nato izberite takšne, ki niso preveč čvrste, saj slive, potem ko so enkrat obrane, ne morejo več dodatno dozoreti. Za kilogram boste odšteli kake 4 evre.

Shranjevanje

Če so slive pretrde, jih v papirnati vrečki za nekaj dni pustite na sobni temperaturi. Resda ne bodo postale bolj sladke, vendar se bodo vsaj malce zmehčale. Zrele slive pospravite v plastično vrečko in jih v hladilniku hranite približno štiri dneve. Slive, ki jih nameravate uporabiti za pripravo sadnih sokov, lahko tudi zamrznete, vendar jim predtem odstranite koščice.

Priprava

Slive narežite na kockice in jih dodajte jutranjim kosmičem, zelenim solatam, lahko pa celo rižu. Še posebno okusne so v kombinaciji z narezanimi oreški, denimo z orehi, mandlji ali s pistacijami, ter s svežim ovčjim ali kozjim sirom. Če jih v mešalniku zmešate z jogurtom in medom, boste uživali v okusni hladni juhi. Lahko jih prerežete na polovice, potresete s sladkorjem in cimetom ter popečete v pečici – 20 minut pri temperaturi 200 °C. V sadni solati jih zmešajte z jagodami, malinami in breskvami ter postrezite s palačinkami ali vaflji.

Zanimivost

Slive so sorodnice breskev in nektarin ter celo mandljev.

Koliko piva popiti?

Vsak teden se pojavljajo novi rezultati raziskav, ki prikazujejo pivo bodisi kot zdravo pijačo bodisi kot zahrbtnega uničevalca moških jeter in življenj. Koliko piva pa je sploh priporočljivo popiti? V zmernih količinah je sestavni del zdrave prehrane, z drugimi besedami: do dve pivi na dan. Poglejmo si, zakaj je tako:

Odrasli, ki spijejo do dve pivi, so za 30- do 40-odstotkov manj občutljivi za koronarne srčne bolezni kot nepivci. Prednost naj bi izvirala iz antioksidantnih kemikalij, imenovanih polifenoli. V pivu je približno enaka količina polifenolov kot v rdečem vinu, ki že stoletja velja za srcu prijazno pijačo.
Več jih lahko zlomi

Kronična zloraba alkohola je črni scenarij za nastanek in razvoj srčnih bolezni, ki so najpogostejši vzrok umrljivosti slovenskih moških.

Dve rundi očistita ledvice

V finski raziskavi, ki je zajela kar 27. 000 ljudi, so dognali, da nekaj kozarcev piva na dan za kar 40 odstotkov zmanjša tveganje nastanka ledvičnih kamnov.

Več jih uničuje

Pretiravanje kopiči škodljive toksine v jetrih. Ledvice si jih zato prizadevajo na vsak način odstraniti in v ta namen črpajo celo tekočino iz zunanjega ovoja možganov. Rezultat procesa je čezmerno uriniranje, razlagajo zdravniki. Kratkoročno boste dehidrirali, dolgoročno pa se vam lahko zgodi še bistveno hujša stvar: odpoved ledvic.

Dve rundi vzdržujeta raven krnega sladkorja

Tveganje za sladkorno bolezen v poznejših letih je za 36 odstotkov manjše pri moških, ki konzumirajo do dve enoti alkohola na dan, kot pri tistih, ki sploh ne pijejo.

Več jih utopi jetra

Kronično pitje uničuje tkivo jeter in povzroča nastanek ciroze, opozarjajo zdravniki. V Sloveniji je v letu 2001 zaradi pitja umrlo 547 ljudi (od tega 327 neposredno za z alkoholom povzročeno boleznijo jeter).

Dve dozi spravita nasmeh na lica

Moški, ki konec svojega delovnega dne zalijejo z nekaj pijače, naj bi imeli pozitivnejšo predstavo o življenju. Raziskave na Švedskem in v Španiji pa so pokazale, da tudi bolj skrbijo za svoje zdravje.

Več jih pomrači čelo

Alkohol zavira dotok krvi v penis in bodisi oslabi bodisi povsem onemogoči erekcijo. Poleg tega zloraba lahko poškoduje celice proizvajalke testosterona in – po finskih meritvah na moških, ki so na dan ruknili pet piv – povzroči zmanjšanje testisov in deformacijo spermijev.

14 razlogov za zdravljico

Priljubljenost tega prijetno grenkega napitka je posebno izrazita v vročih poletnih dneh. Povprečen slovenski državljan čez leto spije približno 0, 6 litra piva na teden, njegova poletna žeja pa njegovo porabo skoraj podvoji, na 1, 1 litra na teden.

Skupno to na leto nanese nekaj manj kot 40 litrov. Po 50-letnem pivskem stažu boste v povprečju izpraznili približno 4000 pollitrskih kozarcev piva. Ker med pitjem ne razmišljate, kaj ste pognali po grlu, smo sestavili seznam njegovih sestavin.

Voda (93 odstotkov)

V primerjavi z drugimi alkoholnimi pijačami pivo bolje gasi žejo, saj količina vode, ki jo vsebuje, do neke mere ublaži posledice alkoholne dehidracije.

Alkohol (etanol, od 3, 4 do 9 odstotkov)

Manjše količine alkohola zavirajo kopičenje maščob na stenah arterij, pravijo v stroki. Verjamemo, saj smo tako dobili nov razlog za pitje.

Ogljikovi hidrati (2 do 3 odstotke)

Približno 15 gramov hranila, ki je za vaše telo glavni izvor energije.

Kilodžuli

Običajna vrsta piva (4, 9 odstotka alkohola) ima približno 600 kJ, kar je še vedno 100 kJ manj od kole, poleg tega je pivo tudi manj škodljivo za vaše zobe.

Magnezij (48 mg) in silicij (6 mg)

Minerala povečujeta gostoto kosti in jih tako utrjujeta.
Kalij (190 mg, 12 odstotkov priporočene dnevne količine)

Sodeluje pri delovanju mišic in preprečuje izgubo kalcija z urinom.

Vitamin B12 (0, 8 mikrograma, 48 odstotkov priporočene dnevne količine)

Izdeluje možganska balzama – serotonin in dopamin, snovi, ki zagotavljata dobro razpoloženje. Pivo vam prija, smejete se neumnim vicem in prepevate ¤ur? evdan, objeti s popolnimi neznanci.

B9 folati (57 mikrogramov, 21 odstotkov priporočene dnevne količine)

Tveganje za razvoj srčnih bolezni lahko zmanjšajo za 10 odstotkov. Ker je brstični ohrovt naslednji najboljši vir folatov, je pivo zagotovo favorit pri veliki večini moških.

B2 riboflavin (8 odstotkov priporočene dnevne količine)

Pomaga pri rasti las, nohtov in kože. Celi udarnine in praske, za katere še sami ne veste, kje ste jih staknili med celonočnim pitjem.

B6 pirodoksin (8 odstotkov priporočene dnevne količine)

Prav tako sodeluje pri obnovi telesnih tkiv.
B5 pantoteinska kislina (4 odstotke priporočene dnevne količine)

Sodeluje pri izgorevanju maščob in sladkorja v hrani. Snov, ki je posebnega pomena pri prebavi čevapčičev in bureka.

B3 niacin (6 mikrogramov, 6 odstotkov priporočene dnevne količine)

Zmanjšuje raven holesterola in blaži simptome senenega nahoda.

Vitamin H biotin (2, 3 mikrogramov, 8 odstotkov priporočene dnevne količine)

Razgrajuje maščobe in ogljikove hidrate, preprečuje sivenje las.
Maščobe

Nič. Ali nismo že rekli, da gre za zdravo pijačo.

Privoščite si ga brez pivskega trebuha

Cukanje piva je lahko dežurni krivec za številne neprijetnosti (kolcanje, mačka, spočetje najstarejšega sina Primoža), predvsem pa za reševalni obroč okoli vašega pasu.

Neupravičeno.

V pivu maščob in holesterola skorajda ni in tudi količina škodljivih sladkorjev je minimalna. Torej, če bi morali na vsak način najti krivca, bi bila to mastna hrana z veliko maščobami in premalo telesne aktivnosti.

Po drugi strani je res, da pivo vsebuje 30 kJ na gram alkohola (malo točeno jih ima približno 610 kJ). S slonenjem ob šanku, mahanjem z roko in vzkliki “Natakar! ” jih ne boste pokurili. Poizkusite z naslednjimi triki.

Tecite do pivnice . .

Moški, ki intenzivno aerobno vadijo šest mesecev, s tem izgubijo 20 odstotkov maščobnih oblog okoli pasu, kar je dvakrat več, kot jih izgine na rokah ali nogah.

. . Ali se vsaj sprehodite

S 30 minutami zložne hoje (6 km/h) boste pokurili 700 kJ.

Pazite, v kaj ugriznete

Saj veste, nočna hrana je večinoma zelo mastna, kalorična in nezdrava. Če se vam že cedijo sline in morate poleg piva nujno še kaj prigrizniti, poiščite alternativo v tabeli na desni.

Dvigujte uteži

Telo potrebuje več energije za ohranjanje mišic kot za skladiščenje maščob. Za vsakih dodatnih pol kilograma mišic se vaše dnevne energetske potrebe povečajo za približno 30 do 50 kJ.

Operite avtomobil

S 45-minutnim pranjem in voskanjem pokurite več kot 800 kJ.

Igrajte nogomet

Če ne boste vratar, vas bo igra spravila v dobro voljo, hkrati pa boste še hujšali. Pozor, s sedenjem na klopi boste namesto kilogramov izgubljali živce.

Pijte v službi

Vendar le hladno vodo. Telo porablja dodatno energijo, da segreje vodo na temperaturo 37 stopinj. Če na dan popijete dva litra hladne vode, pokurite na mesec do pol kilograma telesne teže.

Ko vam pijača udari v glavo

Tudi pribijanje z nečim tako nedolžnim, kot je pivo, lahko postane prava droga, ki vsakodnevno uničuje zdravje in življenje tisočev domačih kronikov in zastruplja odnose v njihovih družinah. Zdravniki uporabljajo najrazličnejše teste, s katerimi ugotavljajo, ali je nekdo alkoholik. Tole je eden od njih.

Točenje brez napak

Ni pomembno, ali natakate iz pipe, steklenice ali pločevinke. V očeh družbe boste videti tepec, če razmerje med peno in tekočino v vašem kozarcu ne bo popolno. Da vam po telefonu ne bo treba klicati informacij in zahtevati, naj vam razložijo pravilno točenje piva, preverite, kako to delajo mojstri.

Pils in ležak

Pripravite visok kozarec – potrebovali ga boste, da bi prestregli peno.

1. Držite kozarec pri dnu.

2. Počakajte, da se gosta pena dvigne nad rob kozarca. Ne pretiravajte.
Stout

Kaj je stout? Ste že pili Guinnessa? Torej veste.

1. Točite počasi in enakomerno, dokler kozarec ni poln do treh četrtin.

2. Postavite ga na ravno podlago in počakajte 90 sekund, preden točite dalje. To bo pivo oplemenitilo s posebno bogato krono.

Ječmenovo pivo

Če nameravate pivo z velikim deležem ječmena točiti, kot da je navaden lager, se pripravite na poplavo.

1. Najprej zmočite kozarec z nekaj vode.

2. Preden steklenico izpraznite do konca, jo s preostankom piva pretresite, da poberete usedlino.

Piškoti brez peke

– 2 skodelici sladkorja (po želji lahko tudi manj, saj so piškoti sicer zelo sladki),

– 1 čajna žlička vanilijevega ekstrakta,

– 1/4 skodelice kakava,

– ščepec soli,

– polovica skodelice mleka,

– 120 g masla,

– polovica skodelice arašidovega masla,

– 3 skodelice “hitrih” ovsenih kosmičev (gre za ovsene kosmiče, ki jih nitreba predhodno kuhati).

Priprava:

1. V ponvi zmešaj sladkor, kakav, mleko, maslo in sol.

2. Na zmernem ognju segrej do vrenja, nato odmakni z ognja in pusti zmes 1 minuto, da se malce ohladi.

3. Dodaj ekstrakt vanilije, arašidovo maslo i ovsene kosmiče. Dobro premešaj.

4. S čajno žličko zajemaj maso in jo deni na peki papir, da se ohladi.

5. Postrezi!

Mmmmmmm … pica – piše Dragica Sušnik

Le katera jed iz vzhajanega testa, obložena z različnimi dobrotami in nepogrešljivimi pelati, diši skoraj vsem? Je skoraj smešno preprosta za pripravo, a vseeno najboljšo od povprečne po okusu loči tudi svetlobno leto?

Jed, ki so jo iznašli v Neaplju, danes pa jo najdemo povsod po svetu. Odgovor je – pica! Ker nam je tako domača, jo že dolgo zapisujemo kar fonetično, kot pico, gostilne, kjer jih pripravljajo, pa kot picerije.

Kakšen je recept za pico? Na vzhajano testo razmažemo sveže pelate oziroma paradižnikov pire (predelane industrijske mezge se izogibamo), nato sledi nadev. Po želji dodamo sir – mocarelo ali kakšno drugo vrsto sira, lahko tudi dimljenega, potem dodamo ščepec zelenih začimb: bazilika ali origano. Pico spečemo v krušni ali električni peči, marsikdo vam bo prisegel na svoje starše, da je dobra samo tista iz krušne peči,toda okusi in stopnje zahtevnosti jedcev so različni. Hiter pogled razkrije, da na pici prevladujejo tri barve: zelena, bela in rdeča, to pa so, naključno ali ne, tudi barve italijanske zastave.

Sodobna je brez glutena

Na pici je lahko marsikaj: šampinjoni, črne ali zelene olive, slanina, suha salama ali pršut, dodamo lahko tudi artičoke, narezano hrenovko, beluše, školjke, morske sadeže, papriko, brokoli, jajce in tržaško omako. Pica je lahko bolj mesna, obogatena s kulenom, domačo salamo in pršutom, ali pa povsem brezmesna, primerna za vegetarijance. Kot zahteva sodobni čas in vse več alergij na to in ono sestavino, vam danes v naprednejših picerijah ponudijo tudi pico za vegane, pico, primerno za diabetike, ali za tiste, ki ne prenesejo glutena.

V 19. stoletju, ki je čas, ko je pica prišla na jedilnik (za njen rojstni datum uradno sicer velja leto 1750), niso tako komplicirali, saj za to ni bilo ne denarja ne drugih možnosti. Predvsem je bila pica jed revnejših slojev, nastala je v zakotni četrti Neaplja, ko so na testo dali paradižnikovo omako, posuli z malo sira in začinili z origanom ali baziliko. Italijanski emigranti so pico ponesli v ZDA, fenomen pice pa je hitro osvojil ves svet.

Nekatere se hvalijo z najbolj svežimi sestavinami (ki so za dobro pico še kako pomembne), druge poudarjajo velikost premera, potem so tu še tiste, ki se kitijo z imenitnimi imeni slavnih osebnosti iz preteklosti in sodobnosti, ne nazadnje pa je tu še razprava, kaj je boljše: debelejše testo ali čim bolj tanko razvaljano? Bolj testen ali povsem krhek rob?

Pica na dvor

Najstarejša delujoča picerija na svetu, ki je bila odprta že leta 1830 – Pizzeria Port’Alba na Via Port’Alba 18 v Neaplju – še vedno obratuje. Če mislite, da je dostava pice na dom sodobni izum, preseneti podatek, da je že leta 1889 prva dostavna služba pico ‘na dom’ pripeljala tedanjemu italijanskemu kralju Umbertu I. in njegovi ženi Margeriti, princesi savojski, ki je bila ljubiteljica te jedi in po njej je pica margerita dobila ime.

Kaj nam ponujajo naše picerije?

»Dobro testo je osnova dobre pice, zato je zelo pomembno upoštevanje pravil pri izdelavi in zorenju testa. To pomeni natančno stehtane sestavine po izbranem receptu, upoštevanje trajanja posameznih stopenj pri izdelavi testa – gnetenje in zorenje testa, oblikovanje hlebčkov in shranjevanje hlebčkov do časa same uporabe – ter temperatur v okolju, v katerem testo pripravljamo,« so skrivnost odlične pice pojasnili v ljubljanski Pizzeri Trta. Glede na izbrani recept je, pravijo v Trti, testo lahko tanko in hrustljavo, kar je pogosto sinonim za ‘pravo’ napolitansko pico, lahko pa je nekoliko debelejše in mehkejše ali tudi zelo debelo, kot je priljubljeno pri nekaterih velikih verigah picerij v ZDA.

V krušni ali električni peči?

Pico “naredita” tudi temperatura termične obdelave oziroma pečenja in vrsta peči, v kateri jo pečemo. V Sloveniji so se uveljavile predvsem krušne peči, v kateri lahko temperature dosegajo okoli 500 stopinj Celzija. Takšno peč imajo tudi v Trti. »Prednosti pečenja v krušni peči sta visoka temperatura in pristni vonj, ki nastaja pri izgorevanju lesa. Tako pečene pice imajo posebno aromo in videz, kar je zelo zaželeno. Tudi pice iz električnih peči so lahko zelo dobre in okusne. Peka v njej je preprostejša in zelo razširjena v picerijah v severnem delu Italije,« povesta brata, ki vodita Trto.

Peka pice je zahtevna, še posebej pri obdelavi v krušni peči, saj zahteva pogosto obračanje okoli ognja in neprestano dodajanje lesa na ogenj. Z izbranimi sestavinami (dnevno sveže testo brez aditivov, mocarela, sveža zelenjava, kakovostne mesnine) in natančnim delom se da narediti pico, ki sploh ne sodi v kategorijo nezdravih jedi, kamor jo ponavadi uvrščajo poznavalci zdrave prehrane.

V Trti imajo na meniju 40 vrst pic (tudi iz brezglutenskega in polnozrnatega testa). Najbolj priljubljene so tiste z mediteranskim pridihom: verde, toskanska, primadona, ribič in trevisiana.

Pri pici je pomembna “predigra”

»Boljše kot so sestavine, boljša bo pica, a to ne pomeni, da mora biti obložena kot sendvič, gre predvsem za kakovost sestavin in njihovo količino,« pove Boštjan Divjak, vodja Pizzerije in špagetarije Favola. »Boljša kot je moka, boljše bo testo. Enako je tudi s pelati, sirom, začimbami, šunko in vsem drugim.

Tudi v Gostilnici in pizzeriji Kavalino se veliko posvečajo predpripravi. Za dobro testo, pravijo, potrebujemo kvas, sladkor, olje, vodo in moko, pri postopku je treba upoštevati pravilen vrstni red dodajanja surovin med mešanjem. Pripravljeno testo pokrijemo in pustimo stati od 15 do 25 minut, da se poveže v celoto in postane mehkejše.

Testo narežemo in oblikujemo hlebčke, težke približno 350 gramov. Ko naredimo hlebčke, ki smo jih zložili na pomokan velik pladenj, bi jih morali vzhajati približno en dan. Tako v picerijah testo za pice pripravijo že dan prej.

RECEPTI

Trevisiana iz Trte

Na raztegnjeno testo namažemo začinjeno omako iz olupljenega paradižnika oziroma pelatov. Dodamo na trakove narezan in po želji začinjen svež radič trevisiano. Potresemo z mocarelo in povrhu posujemo s parmezanom ter damo peči na primerno temperaturo.

Recept iz Kavalina

Pripravljeno in razvlečeno testo premažemo s kislo smetano, nato dodamo za dobro pest naribane mocarele, na katero potresemo nekaj rezin domače jelenove suhe salame, nekaj sveže rdeče paprike in še manjšo pest jurčkov, ki smo jih prej hitro popražili na olju. Vse skupaj potresemo z origanom in pečemo pet minut na 320 stopinjah Celzija. Ko je pica pečena, ji lahko dodamo malo tržaške omake.

Zgodba o margeriti

Leta 1889 je kraljica Margerita obiskala Neapelj in si zaželela pico. Ker se ji ni ljubilo v gostilno, so ji morali to dostaviti na dom. Narodnostno osveščeni picopek ji je pripravil pico v barvah Italije: z rdečim paradižnikom, belo mocarelo in zeleno baziliko. Svojo stvaritev je poimenoval po kraljici. Še danes je osnova za druge pice ter še vedno ena najbolj priljubljenih (tudi zaradi cene) in znanih pic.

CIMET – HR.

Kad bi majke u stara vremena stavile komadić kore cimeta u džep svoga djeteta, učinile bi to s posebnom namjerom. Naime, željele su svoga mališana zaštititi od prehlade i zaraza. U narodnoj medicini cimet se još uvijek koristi protiv prehlade i za dezinfekciju, a novija znanstvena istraživanja dodatno su otkrila niz ljekovitih svojstava cimeta. Najvažnije otkriće je da cimet za oko 25% smanjuje razinu šećera u krvi dijabetičara

Cimetovac (Cinnamomum zeylanicum) je 6-12 m vi¬soko tropsko drvo iz porodice lovora (Lauraceae). To je zimzeleno drvo čiji su jajoliki listovi u početku crvene boje, a kasnije postaju kožasti i zeleni, s gornje strane sjajni, a na naličju svjetliji. Cvjetovi cimetovca su žućkastobijele boje, a javljaju se na krajevima grana skupljeni u metličasti cvat. Iz njih se razvijaju plodovi – tamnoplave bobe nalik na masline. Plodovi nisu jestivi, ali iz njih dobiva vosak za mirisne svjetiljke.

Cvjetovi neugodna, a kora ugodna mirisa

Cvjetovi cimetovca imaju neugodan miris, ali zato su kora, listovi i plodovi ugodna mirisa. Posebno mirisna je kora koja se još od biblijskih vremena koristi kao aromatičan začin. Za dobivanje cimeta, slatkaste mirodije finog mirisa, koristi se osušena unutarnja kora sa mladih stabala i tankih grančica. Nakon što se kora oguli, vanjska kora se baca, a unutarnja se suši. Tijekom sušenja, unutarnja kora se uvija u štapiće promjera do 2,5 cm. Takav, u štapićima, ili pak u obliku praha, cimet dolazi na tržište.

Cejlonski cimet i kasija

Cimet potječe iz jugoistočne Azije, iz Cejlona i Kine, no uzgaja se i na Javi, u Indiji, Indoneziji, Brazilu i Egiptu te izvozi u gotovo sve zemlje svijeta, lako postoji više od 100 vrsta cimeta, dvije najvažnije vrste su cejlonski cimet (Cinnamomum zeylanicum) i kasija (Cinnamomum cassia). Kasija je vrsta koja se najčešće nalazi u našim trgovinama, a ima oštru i peckavu aromu, snažan miris i nižu cijenu od cejlonskog cimeta. Za dobivanje kasije sijeku se cijele grane i mala stabla što štapićima daje grublju teksturu, dok je cejlonski cimet svjetlije boje, blage i tople arome, intenzivnog mirisa i fine teksture.

Cimet kroz stoljeća

Cimet je jedan od najstarijih začina. Njegova uporaba kao začina, ali i kao lijeka, seže daleko u povijest. Prvi zapisi o njemu datiraju iz razdoblja oko 2700 godina prije Krista, gdje je opisan u jednoj od najstarijih knjiga o upotrebi biljaka u kineskoj medicini. Spominje se i u Bibliji, te u djelima Herodota i ostalih starih klasičnih pisaca.
Još su stari Egipćani obogaćivali cimetom okus brojnih jela i napitaka, liječili razne bolesti te ga koristili kao sredstvo za balzamiranje. Stari Rimljani su ga koristili za izradu ljubavnih napitaka i parfema, a jedno vrijeme je bio toliko cijenjen da ga se čak smatralo dragocjenijim od zlata. Potrebe za cimetom kroz povijest bile su tolike da su pokrenule i brojna istraživačka putovanja. Osim toga, cimet je u srednjem vijeku bio jedna od prvih roba koje su se razmjenjivale između Europe i Bliskog istoka.

Ljekovitost cimeta

Svoja ljekovita svojstva cimet može zahvaliti trima i osnovnim komponentama eteričnog ulja koje se nalazi u njegovoj kori: cimetnom aldehidu, acetatu i alkoholu. Osim eteričnog ulja, kojeg u unutarnjoj kori ima najmanje 1-2%, kora sadrži i tanine i šećer. Od minerala, cimet obiluje manganom, željezom, kalcijem, bakrom i cinkom, a izvrstan je izvor vitamina B2, B6, C i K. Energetska vrijednost 100 g cimeta iznosi čak 261 kcal, s udjelom od oko 4% bjelančevina, 80% ugljikohidrata i samo 3% masti. Vanjska kora drveta nema ljekovita svojstva, već samo njezin unutarnji sloj. Zbog obilja ljekovitih svojstava, cimet se ne preporuča samo kao začinski dodatak slasticama već i namirnicama koje se svakodnevno konzumiraju. Osim što potiče apetit i pospješuje probavu, cimet čisti krv, jača srce, pospješuje bolji rad bubrega i umiruje živce. Cimet povoljno djeluje na kosti i zglobove, zaustavlja unutarnja krvarenja te neutralizira štetno djelovanje slobodnih radikala. Cimet ima i fungicidno djelovanje, što znači da uništava gljivice i sprječava njihov rast. U tradicionalnoj kineskoj medicini cimet slovi kao lijek protiv prehlade i gripe, a što je zasluga djelovanja hlapljivih komponenata i toplinskog učinka na organizam. Naime, u cimetu su sadržani salicilati koji snižavaju povišenu tjelesnu temperaturu te imaju analgetičko i protuupalno djelovanje.

Nova znanstvena otkrića o cimetu

Drevna primjena cimeta kao lijeka pobudila je zanimanje i suvremene medicine za ovaj začin. U novije vrijeme pokrenuta su mnogobrojna znanstvena istraživanja kojima se došlo do zapanjujućih otkrića. Tako se, primjerice, otkrilo da je cimet vrlo djelotvoran protiv šećerne bolesti jer se svakodnevnim uzimanjem samo pola žličice cimeta za oko 25% smanjuje razina šećera u krvi. Aktivni sastojak cimeta, poznat pod nazivom MHCP, oponaša inzulin, aktivira njegove receptore i djeluje zajednički s njime u stanici, smanjujući tako razinu šećera u krvi. Mnoge pretile osobe pate od povišene razine šećera u krvi, što ima za posljedicu snažne napadaje gladi. Cimet i ovdje pomaže: snižava razinu šećera i lošeg LDL kolesterola u krvi pa tako pomaže i u mršavljenju.

Znanstveno je također utvrđeno da cimet sprječava preveliko grušanje krvi, koje može imati štetno djelovanje. Osim toga, cimet smanjuje razinu masnoća tj. lošeg kolesterola i triglicerida u krvi, a time i rizik od bolesti srca i krvnih žila. Cimet posjeduje svojstvo zaustavljanja rasta bakterija i gljivica, uključujući i za mnoge problematičnu Candidu.

Do neobičnog otkrića znanstvenici su također došli proučavajući djelovanje cimeta na psihu. Istraživanja su pokazala da povremeno udisanje mirisa cimeta i metvice povećava budnost za volanom te smanjuje tjeskobu ili osjećaj frustriranosti kod vozača koji svakodnevno automobilom prelaze iste dionice. Osim toga, pikantan miris cimeta potiče rad mozga, poboljšava koncentraciju, vizualno pamćenje i brzinu reagiranja.

Ljekovita sredstva i primjena cimeta

• Glava: Cimet pomaže protiv glavobolje i migrene.
• Usna šupljina: Cimet dezinficira sluznicu usta i desni, otklanja zadah iz usta, a stavljen na bolesni zub, pomaže protiv zubobolje.
• Dišni organi: Cimet smiruje kašalj, olakšava iskašljavanje te pomaže protiv grlobolje, promuklosti, prehlade, gripe, bronhitisa i upale pluća.
• Srce: Cimet jača srce, pospješuje bolji rad srca i štiti od infarkta srca.
• Krvne žile: Cimet jača stijenke krvnih žila i pospješuje cirkulaciju krvi.
• Krv: Cimet čisti krv, sprječava grušanje krvi, smanjuje razinu šećera, kolesterola i triglicerida u krvi te pomaže protiv previsokog krvnog tlaka.
• Probava: Cimet potiče apetit, pospješuje probavu i pomaže protiv probavnih tegoba, posebno mučnine i povraćanja.
• Želudac: Cimet jača želudac, smiruje upalu sluznice želuca te pomaže protiv povišene želučane kiseline, gastritisa i čira na želucu.
• Crijeva: Cimet pospješuje bolji rad crijeva, smiruje upalu sluznice crijeva i zaustavlja proljeve.
• Bubrezi i mokraćni mjehur: Cimet pospješuje bolji rad bubrega i izlučivanje mokraće, dezinficira mokraćni sustav i štiti od infekcija.
• Ženske bolesti: Cimet pomaže protiv prejakih menstruacija.
• Kosti i zglobovi: Cimet smiruje upale i ublažava bolove u kostima i zglobovima te pomaže protiv reume, artritisa i gihta.
• Mišići: Cimet ublažava bolove i grčeve u mišićima.
• Duševne tegobe: Cimet umiruje i jača živce te poboljšava koncentraciju.
• Koža: Cimet dezinficira kožu, steže tkivo i zaustavlja krvarenja, te pomaže protiv gljivica.

Anemija – Slabokrvnost – hr.

Većinom su znaci očiti: bljedoća, slabost, umor, česta glavobolja, slaba probava i pomanjkanje apetita. Bolesnik, ako je moguće neka miruje i živi na planinskom zraku, jer se krv u planini mnogo više obnavlja. Hrana neka je la­gana, okrepljujuća i izdatna sa dosta voća, koje treba jesti prijesno kako bi tijelo dobilo dovoljno željeza, vitamina i raznih mineralnih soli. Piti domaće čajeve, mnogo prije­snog mlijeka, voćne sokove i čašu zdravog vina ili piva radi bolje probave.

Svako jutro natašte treba pojesti jednu do dvije ja­buke, obilno zaslađene s pravim pčelinjim medom (ne in­dustrijskim). Kao zajutrak dalje uzeti dobro istučen žuma­njak jednog jajeta s nekoliko kapi dobrog konjaka. Zatim nekoliko odrezaka na brzinu ispečenih jetrica na jednu i drugu stranu, sredina neka ostane polusirova. Uz jetrica salata maslačka, matovilca, radića ili lista mladog špinata. Treba jesti hranu bogatu bjelančevinom: grah, grašak, golubinje meso, jetra, jarebice, kečige, patku, ovčetinu, pastrmu, rajčice, sardele; sir punomastan, tunjevinu i zečevinu.

U šalici mlijeka skuha se jedaća žlica pravog meda. Ponavlja se dulje vremena. Uzima se svaki dan natašte.

Osam komada svježih (dobro opranih) jaja stavi se staklenku ili u drugu prikladnu posudu. To se zalije limu­novim sokom tako da su jaja prekrivena. Treba ostaviti 2-3 nedjelje da stoji. Limunov sok rastvorit će ljuske jaja. Tada se sve zajedno procijedi, doda litra konjaka, kg še­ćera i ostavi da stoji 8 dana. Uzima se 1-2 čašice sat-dva poslije doručka.

Ovaj recept poslao mi je Š. J. iz Knina. »Kod nas je 30 godina bolovala M. G. od teške anemije. Obilazila je naj­bolje specijaliste po cijeloj našoj državi. Svi su joj rekli da lijeka nema. Nakon toga potužila se, danas već pokojnom, Don Jeri Aniću u Šibeniku. On joj je prepisao ovo: U dvije litre naravnog žutog vina stavi se 1—2 žlice željeznih stru­gotina (sa tokarske klupe), komad korijena od srčenjaka (Polygonum bistorta) koji u planini raste i malo kore od šipka, zajedno s plodom Granatum punica (raste u Dalma­ciji). Bocu treba dobro zatvoriti i svaki je dan protresti i okrenuti da se dobro promiješa. Boca treba da stoji 40 dana. Nakon 40 dana procijedi se i od tog lijeka uzima se triput dnevno po žlicu. S ovim lijekom potpuno se izlije­čila.

U dvije litre crnog vina stavi se 200 g suhog lišća ko­prive žare, ubrane u proljeće. To se ostavi 24 sata da stoji. Nakon 24 sata vino je već za upotrebu. Od tog vina pije se čašicu svako jutro natašte i navečer prije spavanja. Kura traje dulje vremena.

Lišće koprive (nabrano u proljeće) 20 g, šćavela ili ki­selice, bokvice po 10 g – stavi se na litru vode. To se 12 sati kvasi, a zatim 10 minuta kuha sa 2—3 žlice meda. Po­tom se ostavi 20 minuta poklopljeno da stoji. Nakon toga se ocijedi. Pije se više puta dnevno po kavenu šalicu. Ovaj čaj ne samo da stvara krv nego pospješuje probavu, otkla­nja uzrujanost i nesanicu.

Uzeti muške i ženske bokvice u podjednakom omjeru i kunice (stolisnik) – koliko njih. Oprati u hladnoj vodi i stucati dobro u avanu. Nacijediti ovoga soka 3 žlice. Pije se ujutro pola sata nakon što se uzela mala žlica pčelinjeg mliječa.

Crnog sljeza korijen usitnjen — 40 g staviti u litru bi­jelog vina da stoji 14 dana. Nakon toga se ocijedi i pije tri­put dnevno po čašicu.

Treba jesti slaninu i piti crno vino.

U dva decilitra toplog mlijeka istisne se sok jednog limuna i žlica meda. Pije se svako jutro natašte duže vre­mena.

Šaku mladih lisnih pupoljaka koprive prokuhati 15 minuta u jednoj litri vode. To piti mjesec dana umjesto vode. Zimi se mogu upotrijebiti osušeni pupoljci ali samo pola šake.

FIGE

Gorivo za možgane in uspešne odstranjevalke bradavic.

Fige so prava super hrana za možgane in živčevje, saj zelo hitro povišajo raven glukoze v krvi, poleg tega pa vsebujejo kar enajst vitaminov, predvsem vitamina B1. Poleg tega vsebujejo štirinajst mineralov, štirinajst aminokislin in tudi mnogo vlaknin, ki dobro vplivajo na črevesno floro, zato so zelo priporočljive pri prebavnih težavah. Za urejeno prebavo so sicer najbolj znane suhe slive, imajo pa suhe fige podoben blagodejen učinek na prebavo.

Zdrave so tudi suhe fige, a moramo biti pri uživanju zmerni, saj sušene fige vsebujejo kar 60 odstotkov sladkorja. Kljub visoki vsebnosti sladkorja so fige zelo dober vir dobrih sladkorjev. Sveže fige pa po drugi strani vsebujejo do 15 odstotkov sladkorja.

V ljudskem zdravilstvu se suha figa (ali sliva) uporablja tudi pri zobobolu. Suho figo naj bi prerezali, jo skuhali v mleku in dali na razboleli zob.

Fige so znane tudi po tem, da uspešno odstranjujejo bradavice. Če se želimo znebiti nadležne bradavice, jo natremo s svežim mlečkom iz pravkar odtrgane fige, saj vsebuje kavčuk.
zmanjšujejo željo po sladkem in ohranjajo ravnovesje

Fige so še posebej primerne za tiste, ki pogosto uživajo hrano, ki v telesu sproža izrazito kislo reakcijo – meso in mesne izdelke ter izdelke iz bele moke. Figa je namreč najbolj bazično delujoč sadež. Fige nevtralizirajo prekomerno izločanje želodčne kisline, hkrati pa so bogate z glukozo in fruktozo, ki zmanjšajo željo po sladkih poslasticah. Fige torej pomagajo vzpostavljati bazičnost telesa in pomagajo ohranjati ravnovesje telesa.
privoščite si šilce figovega likerja

Fige lahko uživamo sveže in suhe, predelamo v marmelade in džeme, jih konzerviramo ali zamrznemo. Lahko pa si naredite figov liker.

Za figov liker potrebujete:

1 – 2 zavitka suhih fig (poleti lahko uporabite sveže fige)
1 l žganja
¼ l vode
20 – 25 dag sladkorja

Fige drobno narežemo in jih namočimo v žganje. Namakamo jih tri tedne. Vodo s sladkorjem zavremo, da se sladkor stopi. Nato žganje s figami precedimo skozi gosto cedilo in primešamo ohlajeno sladko vodo ter napolnimo steklenico ali steklenice.