Institucije šute, a ljudi oboljevaju.Dva zrakoplova s velike visine prošlog su vikenda na očigled brojnih mještana sela Mostarsko blato između Širokog brijega i Mostara izbacili bijelu paučinastu tvar koja je nakon nekoliko trenutka pala po njihovim kućama, dvorištima, automobilima i vinogradima. Prema tvrdnjama svjedoka, koji su svoju priču, kako govore spremni ispričati bilo kojem istražnom tijelu BiH, i potkrijepiti fotografijama nastalim na mjestu događaja, naišla su dva zrakoplova nepoznatih oznaka na velikoj visini pisao je i Večernji list.

Iza aviona, prema pričama svjedoka ostao je bijeli trag nakon čega je bijela smjesa kao paučina počela padati po njima. Nisu znali o čemu se radi pa su tu čudnu tvar izolirali i predali stručnjacima od kojih još nema odgovora. Na internetu su pročitali dosta podataka kako je riječ o genetičkim vlaknima i mještani zbog toga zahtjevaju pravu istragu. Do koje, vidjet ćete nikada neće doći.

Bijela paučinasta tvar koju su mještani ulovili na licu mjesta dok je padala iz neoznačenih aviona viđena je na tisuće mjesta po svijetu, a ljudi godinama izvještavaju o paučini koja neprirodno pada iz aviona i prekriva njihova dvorišta i vinograde.

Bijelа kućа, poslije 16 godinа negirаnjа, još 2011. godine priznаlа je dа postoji svjetski tаjni progrаm kojim se mаnipulira аtmosferom, i to pomoću аvionа koji ostаvljаju dugotrаjаn trаg, а koji se, kаd pаdne nа zemlju, pretvаrа u pаučinu. Postojаnje tаjnog projektа jаvnosti je otkrio John Holdren, kojeg nаzivаju cаrem znastvenikom Bijele kuće. On je priznаo dа je аtmosferа tretirаnа bаrijevim solimа, аluminij-dioksidom i drugim otrovnim spojevima. Iаko je svijetu otkrio dа postoji tаjni projekt, Holdren nije nаveo čemu on točno služi.

Ista bijela paučina prošle godine zaplašila je Francusku. Misteriozne niti, odnosno vlakna pronađena su nakon što su u većoj količini pala s neba i preplavila Francusku. Vlakna su uočena nakon oluje koja je poharala ovu zemlju. Prvo se javilo stanovništvo Drome i Ardechia, a kasnije su se alarmirali i svi drugi dijelovi Francuske. Izvještaj o vlaknima podnesen je, vlakna su analizirana, ali ne postoji niti jedan labaratorij u Francuskoj koji može razaznati od čega se vlakna sastoje. Porijeklo vlakana kao da je vanzemaljsko, komentiraju svjetski mediji. Vlakna su u potpunosti misteriozna i budila su ogroman strah kod ljudi. Do službenih laboratorijskih nalaza, Francuzi nikada nisu došli, a godinu dana nakon javljaju se ljudi s raznim oboljenjima te ima i slučajeva Morgelona.

Znanstvenici diljem svijeta upozoravaju na zastrašujuću bijelu paučinu koja s vremenom uništava prirodu, cijeli planet, ali ponajviše čovjeka koji je ako je suditi prema svjedocima ugrožen mnogim bolestima, a ponajviše zastrašujućom bolesti pod nazivom Morgelon koju nam je prije nekog vremena posvjedočila Aranka Lukač iz Novog Sada, a koja je oboljela od te misteriozne bolesti koju izazivaju čudnovata bijela vlakna.

Aranka Lukač priča kako je otvorene rane imala po laktu, dekolteu, vratu i licu. Iz njih su izlazile čudne niti koje sliče na crviće. Priča kako je njezino tijelo bilo prekriveno njima: “To bijelo izlazilo je odasvud, najveći horor kad sam mislila da ću zaista poludjeti bio je kada su mi te niti počele izlaziti iz usta, a liječnici mi govore da to sve umišljam, nisu mi htjeli pomoći.” Lukač prepričava kako bi kada nakon kupanja bila prepuna misterioznih niti, a prekriven je bio cijeli stan. “Obožavam cvijeće, moj stan je bio prepun cvijeća, no kad sam obolila od ove bolesti i cvijeće je oboljelo, umrlo, satrano. Nisam se mogla toga riješiti, vlakna su bila posvuda, a najveća borba događala se u glavi”, prepričava Lukač te dodaje: “Cijelo vrijeme sam osjećala da mi nešto gmilji ispod kože, crvi i gliste, to sam osjećala posvuda, čak i po glavi.” S obzirom na to da liječnici nisu znali uzrok ove bolesti ni kako se prenosi, Aranka je do dana današenjeg zatvorena u svom stanu. Kako kaže, simptomi se jesu malo povukli, i to uz pomoć jedne alternativne liječnice koja joj je predložila prirodne naputke, no još uvijek osjeća Morgelone unutar svoga tijela i kako kaže, to prilično frustrira.

Aranka Lukač tvrdi kako nije jedina. Javljali su joj se iz Australije, Kine, Kanade, sve bolesni ljudi, što je najbolje od svega, smatra kako je preko 80 posto ljudi zaraženo time, samo simptomi još nisu izbili. Upozorila je da, prije nego što je dobila na koži vidljive simptome, nije shvaćala simptome koji su ukazivali na to, sada ih zna i rado ih dijeli s javnosti. Ona govori: “Ako, nakon što operete ruke sapunom, pomislite ‘kako je mastan ovaj sapun’, velika je mogućnost da ste zaraženi. Ako vam se tabani skližu više nego prije, to također upućuje na Morgelone unutar tijela. Također, ako se prekomjerno znojite, to može biti jedan od simptoma”. Govori i kako zna da su vlade to ubacile namjerno kako bi ljudi oboljeli. Ljuta je na liječnike koji su je pokušali uvjeriti da je psihički bolesna samo zato što nisu znali ili, bolje rečeno, nisu smjeli ništa reći. “To je horor najgore vrste i nikome to ne bih poželjela”, govori danas još uvijek ne u potpunosti zdrava Aranka koja je u svojim pozamašnim godinama saznala da je riječ o vlaknima koje se ispuštaju iz aviona kao paučina i upozorava da nikada neznamo jesmo li zaraženi ni kada će se dotični Morgelon zapravo aktivirati.

Vrijeme će pokazati jesu li Morgelonom zaista napadnuti Hercegovci ako odgovorne službe ikada daju odgovor mještanima, od čega se sastoji paučina s kojom su napadnuti. Za sada mještani u strahu istražuju internetske portale koji vrve identičnim slučajeva po svijetu, a svima je zajedničko isto. Institucije ignoriraju dok ljudi oboljevaju.

Opis

»Pitna voda bo v prihodnosti najdragocenejša tekočina. Dolgoročno je videti, da se bo našel drugačen, prijaznejši vir energije, toda do tja je dolga pot, prebroditi jo bo treba.« Da nas čakajo spremembe, je zdaj, ko svet spet poka po šivih, jasno. Da bo pot zahtevna, tudi. Rešitev je v našem zavedanju odgovornosti, opozarja tudi Zlatka Mueller iz Slovenskih Konjic, ki se že enaindvajset let profesionalno ukvarja z jasnočutnostjo. Pred petintridesetimi leti je dobila prve ciganske karte od sosede, sicer učiteljice, ki se je z njimi ukvarjala na skrivaj. Kot otrok z informacijami ni znala ravnati, prestrašile so jo. Bolezen jo je potisnila na pot dela z energijami, povratne informacije pa so bile dobre. Pred enaindvajsetimi leti je začela uporabljati karte in si šele pri triintridesetih upala izbrati današnjo pot.

Kaj nas čaka v prihodnjih letih po vašem?
Nikogar ne bi rada prestrašila, a verjetno vsi vemo, da se stari časi ne bodo vrnili: najprej je in bo treba delati pri sebi. Če pogledava svet: prihodnje leto ne bo nič boljše. Gospodarstvo in standard se bosta začela čisto počasi pobirati, a ne z lahkoto. Ljudje bodo morali vključiti cele sebe, da bodo lahko prenesli izgubo nekaterih materialnih stvari. Zelo zelo počasi bo šlo, vsaj še tri leta velikih sprememb ni videti. Gotovo ne bo v vseh državah enako, toda globalno gledano čas ne bo rožnat. A poudarjam najpomembnejše: treba bo začeti pri sebi, da bomo iz sebe priklicali moči, ki jih ima vsak izmed nas. In ki jih še ne znamo aktivirati, ker smo še razvajeni od potrošništva. Morali se bomo posvečati spoznavanju sebe, ne pa sovraštvu, pohlepu, negativizmu. Doslej smo izkoriščali le zemeljske vire, odslej bomo morali planetu tudi kaj vrniti. Govorim o zavedanju, rasti, kajti od tega bo odvisna naša skupna prihodnost.

Zlatka Mueller

Treba je najti vrednote v sebi!
»Za vmesni krizni čas bo treba pripraviti čim več svojih virov energije, hrane, vode, predvsem pa najti moč in vrednote v sebi in še enkrat v sebi. Ne vidim, da bomo ob vse socialne transferje, a tako opevana srečo in obilje bomo našli v sebi in z ljudmi. Vse, kar je kratkoročno zares pomembno in za povprečnega človeka dosegljivo takoj zdaj, sta naše življenje in drugače preživet prosti čas. S tem mislim okrepitev in izobraževanje mimo poklica. Spoštovanje in svobodo oziroma lastno lestvico prioritet novega časa bo moral doseči in postaviti vsak sam,” pravi Zlatka Mueller

Se bodo vojne intenzivirale?
Bodo. In tretja svetovna vojna že teče. Toda na našem ozemlju, v Sloveniji, agresije v smislu puška proti puški ne bo.

Kakšno bo življenje v Sloveniji v obdobju od treh do petih let?
Leto 2017 bo prineslo občutne spremembe: ljudje bodo bolj zadovoljni in manj prestrašeni, kot so sedaj, zadovoljni bodo z manj materialnimi stvarmi. Hočeš nočeš se bodo morali navaditi na racionalno ravnanje z materialnimi viri: bolje bodo znali oceniti, kaj potrebujejo za življenje. Ne živimo v dobi, ko ne bi bilo hrane, oblačil, obutve, ampak je vsega preveč, tudi informacij. Toda človek se mora potruditi in najti prave, verodostojne. Zato mora vsak prepoznati sebe, svoje potrebe, zmožnosti in delovati v svoj prid.

Kakšen bo začetek prihodnjega leta pri nas?
December in januar znata biti zelo težka, bolj kot oktober, potem se začnejo zmerne izboljšave. A blagostanja še ne vidim, je pa dosegljivo vsem, ki bodo znali prepoznati to, kar potrebujemo za srečo. Sredi leta se vidi sesutje večjega sistema (telekomunikacije, energija), a to bo trajalo le dan, dva. Česa apokaliptičnega ne vidim.

Pa se bo zgodilo kaj takega?
Leto 2016 bo zelo slabo. Toda ne zaradi kolapsa gospodarstva, prišlo bo do kolapsa človeka tam, kjer ne bo slišal samega sebe in ne bo delal s sabo. Bolezni, virusi prihajajo, eden naravno, drugi bo spuščen namenoma, tudi živčne bolezni, depresija. Naslednjih šest mesecev je ključnih; kdor bo zavestno delal pri sebi, se bo rešil, a pritiski bodo veliki. Zato je pomembno, da bodo ljudje po službi znali odklopiti.

Bistveno je, da bomo znali najti mir v sebi.
Tako je. Peščica ljudi želi, da se kapitalizem obdrži, razvije, poglobi in okrepi, a ne bo tako, kajti preveč ljudi živi v pomanjkanju. Ljudje se bodo tako ozavestili, da jih ne bo več strah: množice se ne prodajo za kilogram kruha. Leta 2016 bo največ uporov, no, tudi prihodnje leto se bo zelo zaostrilo, a ne bo revolucije v svetovnem merilu. Človek bo zelo težko zlezel iz kože potrošništva, to bo težak preboj, zanj se bo potrebovalo kar leto in pol. Denarja ne bo, zgodil se bo zlom borze, voda bo, čeprav bodo težnje kapitala drugačne. Prihodnje leto bomo doživeli še večje vremenske ekstreme – v enem letu izredno sušo in izredne poplave, tako da bi se morali nanje pripraviti, urediti svoja domovanja. Narava pač čisti.

Kako naj se prilagodimo?
Če boš že menjal streho, daj železno  – veliko toče bo, več kot kadarkoli prej. Pomembni bodo vodni viri, borba bo, toda za vodo se izplača! Naučiti se moramo samooskrbe, če se le da: za Slovenijo bi bilo najbolje, da se obrne sama vase. No, ne govorim, naj se upre Evropi, čeprav je vprašanje, koliko časa bo obstajala v takšni obliki – peto leto od sedaj bomo zunaj Unije ali pa se bomo ravno odcepljali. Kar bo za nas dobro. A zelo pomembno je, da se Slovenija oskrbuje sama.

S tem bi bili bolj neodvisni, toda zdaj smo že na drugi poti, na poti privatizacije in odvisnosti. V katero smer bo vozila nova vlada?
Ni še vse popolnoma dodelano. V novi vladi bo veliko upiranja lobijev in zainteresiranih, kajti usmeritev in vlada sta zasnovani dokaj čisto. Toda v parlamentu se vidijo posledice tistega dela naše politike, ki nasprotuje spremembam za vsako ceno, če nisi prave strankarske barve. Vsi ne znajo politično najti mirnejšega kompromisa, vidim, da ne bo kaj drugače. Cerarjeva vlada bo šla naprej, žela neke rezultate, spet se bo zgodila afera z nekom, ki je za premierja pomemben ali mu je blizu. Če bo vlado pripeljal do konca, jo bo z velikimi težavami.

Kako vidite dr. Cerarja kot premierja?
Je človek, ki ne dela ničesar na pamet, zelo preudaren je, raje je skromnejši, kot da bi velikopotezno govoril in obljubljal. Nekatere stvari še niso dodelane, a bodo kmalu, zastavil bo pošteno, to lahko rečem, morda tudi malo nespretno, nasprotovala mu bo ženska iz koalicije z vlogo destrukta iz ozadja. Opozicija bo še slabša, nekonstruktivna. Ne vidim ga kot naivneža, prepoštenega, morda naivnega, a to ljudje laže oprostimo kot skorumpiranost.

Privatizacija se nadaljuje?
Na nekaterih področjih da, šla bodo vsaj še tri ključna podjetja, kar ni dobro in je posledica preteklosti. Potem pa se privatizacija nekako ustavi. Ta vlada ni usmerjena v razprodajo države, v resnici je usmerjena v dobro ljudi. Seveda nas čakajo ukrepi, ki ne bodo nikomur povšeči, okrepile se bodo inšpekcijske službe, ki bodo iskale denar dobesedno povsod in nemilostno. Žal pod to vlado še ne vidim, da bi odvzeli premoženje tajkunom, čeprav bo vlada delala za to. Janez Janša pa bo terjal odškodnino od države zaradi luknje v zakonu.

Pred petintridesetimi leti je dobila prve ciganske karte od sosede, sicer učiteljice, ki se je z njimi ukvarjala na skrivaj. Kot otrok z informacijami ni znala ravnati, prestrašile so jo. Bolezen jo je potisnila na pot dela z energijami, povratne informacije pa so bile dobre. Pred enaindvajsetimi leti je začela uporabljati karte in si šele pri triintridesetih upala izbrati današnjo pot.

Se bo Slovenija usmerila k samooskrbi, ekološkemu kmetijstvu in turizmu ter bo obdržala vodo, gozdove?
Ja, vse to, tudi vodo bomo obdržali, a zanjo se bomo morali boriti tudi državljani vse prihodnje leto: narod zna za vodo vstati in iti na ulice. Preživeli bomo z razvojem kmetijstva in obračanjem k ekološkim virom, samooskrbo. Denarja za te panoge nikakor ne bo, torej bodo ljudje morali izsiliti denar od države in tudi sami vložiti veliko truda ter dela brez plačila – skorajda udarniško in kot prispevek, da se Slovenija oskrbi do te mere, da bo samostojna. V četrtem letu od sedaj bo bolje.

Pomeni, da bo situacija huda? Bosta hrana in drugo?
Huda in ostra. Bo hrana, toda zelo bo draga. A to je tudi prav: jedli bomo, ker in kadar bomo lačni, ne zgolj zato, ker je čas kosila. Pa ne pravim, da bo stradanje, toda zdaj res pojemo več, kot potrebujemo. Ljudje se bodo začeli spreminjati.

Kdaj bo Slovenija živela v blagostanju? Je varna?
Po desetih, enajstih letih. A so nujne spremembe. Sloveniji ne grozijo teroristični napadi, toda politično je še vedno nestabilna – očitno nas še ni dovolj izučilo. Lahko pa rečem, da je ta hip ena od najvarnejših držav: največja nevarnost in sramota za nas je politični parket, na katerem vsak vleče voz na svoj konec. A ljudje bodo spremenili takšen način delovanja: v treh letih bo že rezultat, v četrtem bo prišlo do vrhunca, toda nato gremo zelo hitro v drugačne tirnice … Še enkrat polagam na srce ljudem: delajte pri sebi, najdite svojo oazo miru za počitek po dnevu, v katerem ste služili za kruh in položnice. Želim nam tudi več poguma – spregovorimo o stvareh, ki nam niso pisane na kožo ali stojimo za njimi, naredimo kaj, prevzemimo odgovornost za svoje življenje v svoje roke. Samo tu je rešitev!

Po večletnem boju s tumorji so zdravniki v primeru 19-letne Merime dvignili roke. Napovedali so ji samo še nekaj tednov življenja, potem pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega …

Merima se je rodila med vojno v BiH leta 1995. Leta 1999 je prvič izgubila zavest, zdravniki pa so ji postavili diagnozo: epilepsija. Ker se ji je izguba zavesti pojavljala vse pogosteje, zdravniki pa so le menjavali zdravila proti epilepsiji, so jo po enem letu prvič poslali na slikanje glave. Sicer so našli majhen tumor, a so o njem zapisali, da je v mejah normale, in nadaljevali z zdravljenjem epilepsije.

Merima je na približno dva do tri mesece še naprej morala v bolnico zaradi izgube zavesti. Stanje se ni spremenilo vse do leta 2005.

Šele marca 2005, ko se je spet zgodil eden od napadov, so ponovno naredili pregled glave z magnetno resonanco. Končno so potrdili diagnozo: tumor na možganih.

Potrebna je bila takojšnja operacija, ki pa so jo zaradi zahtevnosti naredili v Ljubljani (poseg je vodil priznan nevrokirurg dr. Vinko Dolenc).

Čez dve leti se je tumor ponovil.

Drugo operacijo so avgusta 2008 opravili v Hannovru, operacijo pa je vodil dr. Sammi Madjid. Žal pa se zgodba tu ne konča.

Leto dni po drugi operaciji se je zdravje Merime spet poslabšalo. Zdravniki v Nemčiji in tudi Ljubljani so starše prepričevali, da na roentgenskih posnetkih ne gre za tumor, pač pa sence rezov po operaciji, a deklica je kar naprej izgubljala zavest in bila že povsem izčrpana.

Spomladi 2010 je bila potrebna nujna operacija, ker je Merima padla v komo iz katere se ni več prebudila. Kirurgi v Beogradu in Zagrebu so dvignili roke. Nihče si ni upal narediti še tretjega posega. Merimi so bile štete minute. Naposled se je dr. Mirsad Hodžić iz Tuzle vendarle opogumil, čeprav ni imel vseh potrebnih inštrumentov. Dan po operaciji so se pojavile močne možganske krvavitve, življenje Merive je dobesedno viselo na nitki. V dveh dneh je bila potrebna že druga operacija.

Merima se je tretji dan prebudila iz kome.

Dr. Hodžić je uspel odstraniti večji del tumorja s čimer je nedvoumno podaljšal deklici življenje, ni pa je uspel pozdraviti. Dva tedna kasneje so jo premestili v Zagreb, kjer sta 12. aprila 2010 že peti poseg na možganih opravila dr. Pavle Miklič in dr. Josip Raladino.

Le redki so verjeli, da bo Merima preživela še tretjo tako težko operacijo v tako kratkem času.

Merima je vzdržala tudi to, a diagnoza je bila kruta: odstranili so ji tumor najtrdovratnejše vrste, a doslej ni še nihče živel dlje kot 14 mesecev, ko se ta vrsta tumorja običajno ponovi.

Ko je oče vprašal zdravnike, kaj lahko naredi, so priznali, da za to vrsto tumorjev ne obstaja zdravilo. Merima naj je kar ima najraje, naj počne, kar ima najraje in sprijazniti se bo treba z najhujšim.

Sredi leta 2010 so začeli s kemoterapijami.

Merimini družini ni preostalo drugega, kot da se obrnejo na alternativne zdravilce.

S hrano nad tumor

Merimin oče je med operacijo v Zagrebu od mnogih slišal, da se zdravijo s petrolejem (več o zdravljenju s petrolejem v prispevku Res petrolej zdravi raka, a nam politiki in farmacevti to prikrivajo?. Slabše, kot je, ne more biti, si je mislil in začel dajati deklici vsako jutro na tešče po žličko petroleja. Telo je potrebovalo nekaj dni, da se je navadilo nanj, po enem tednu pa je Merima dobila petrolej zjutraj in zvečer.

Iz prehrane so popolnoma črtali rdeče meso, sladkor, vegeto, rdečo papriko, Merima je jedla samo ekološko pridelano hrano.

Dva meseca kasneje so prekinili s kemoterapijami zaradi izčrpanosti. Zdravniki niso verjeli, da bo deklica preživela naslednjih 6 mesecev.

Najtežji je bil junij 2010. 7. junija je Meriva padla v komo, zdravniki pa so ji uspeli stabilizirati stanje šele 16 dni kasneje.

Merimo so poslali domov, starši pa so iz obupa spet začeli z zdravljenjem s petrolejem, čeprav je bil dekličin imunski sistem povsem uničen.

Poleg petroleja so ji začeli dajati še v med zmešan ingver, limono in kurkumo. Od priznanega bosanskega zdravilca Ive Trogrlića so dobili še mešanico čaja iz sezama, origana, rožmarina ter še kopice drugih sestavin.

In takrat se je zgodil prvi majhen čudež.

Iz rane, ki je ostala po operaciji v Zagrebu in se eno leto ni zacelila, je nehala teči kri. Za starše je bil to znak, da so na pravi poti.

Merima danes

Deklica je med tem zaključila srednjo trgovsko šolo. Še vedno je na dieti, a ne več tako strogi. Njen vsakodnevni jedilnik sestavljajo olivno olje, ingver, med, velike količine limone, lan in predvsem kurkuma. Zaradi dolgoletnega zdravljenja na predelu tumorja nima las, to pa je tudi edina stvar po kateri se Merima razlikuje od vrstnikov.

Njeno zdravje je brezhibno, čeprav še vedno jemlje zdravila za krepitev imunskega sistema, a na nobenih slikah ni sledu o tumorju. Seveda je težko zaključiti s tezo, da je Merima ozdravela samo zaradi petroleja in zelišč, je pa vsekakor za pozdravit odločitev Meriminega očeta Senada, da zgodbo, znanje in izkušnje, ki so jih pridobil na tej trnovi poti, deli z vsemi, ki imajo iste težave.

Senad Mujkić z družino že vedno živi v Tuzli in velja za enega največjih bosanskih humanistov. Njegov epski 15-letni boj za Merimino zdravje je postal predmet vrste svetovnih medicinskih raziskav, predvsem pa je za mnoge zadnja rešilna bilka. Senad je vsem pomoči potrebnim na voljo na telefonski številki 00387 61 143 433, vsem medijem, ki povzemajo zgodbo njegove družine, pa pove enako: “Prosim vas, napišite, da sem jo pozdravil s petrolejem. Tumorja ni več! Želim, da vsi izvedo za ta recept.”

Naveza Dejan Židan, Danilo Senič ali zakaj Dejan Židan ne more biti nikoli več minister.

Tudi letos, tudi danes, sta Dejan Židan in Danilo Senič v isti koaliciji. Imenovani denar! Zato k tebi Miro Cerar, po predvolilno izrečenih obljubah, Židan ne sodi.

Pogodba in dva aneksa. Židan podpisal vse tri dokumente kot minister, in vse tri na osnovi več kot 10 let starega pooblastila vlade št. 324-12/2003. Minister in privat podjetje davčni dolžnik, v prisilni poravnavi in predhodno oropano vsega vrednega. Nategnjeni delavci, Vrana d.o.o., ki je že ni več! Milijon davčnega dolga, predlog prisilke in 14 dni kasneje država servira nove pogodbe….Datumi razvidni. To, da je ista družina, konkretno Seničev sin lastnik Nivo EKO d.o.o., ki ima v žepu ne tako staro pogodbo z državo (že v realizaciji) za 45 mio € je seveda tudi čisto normalno. Kot edini ponudnik na zanimivem razpisu okoljskega ministrovanja…

Židan mu je pravzaprav omogočil prisilko, zaključek legalne kraje velikih razsežnosti. Na račun vseh vas, ki mu preko telebajska Židana samega, naročate delo, nato podjetje ne plača niti davka, še manj kreditov… Kreditov, ki nam bodo preko DUTB še dolgo vrsto let voščili dobro jutro… Židan pa znova za ministra??? Je nor tudi Cerar? Ali nima jajc bando odsekati od korita?

Garantiram vam, da je na okoljskem in kmetijskem ministrstvu samo in izključno mafija glavna….ne samo tam. Tudi na policiji, ki jo vrsto let krmili celjska kuhinja, katere pomemben kuhar je lastnih celjskega sejmišča… Od kod sem se vprašal. A je tisočkrat pametnejši od mene? Ali celo milijonkrat? Niti najmanj. Kvečjemu obratno, bi si upal trditi, saj nečednosti nisi niti prikrili…

Ali pa kdo je naredil podjetje Mollier d.o.o.? Verjamete, da tip, ki je prej plin razvažal kot zaposlen v bolnici z osamosvojitvijo postane nek plejer v Celju in na medicinskem trgu, nato še bolnico ovadi, ko je za podkupnine zmanjkalo… Bolnica Celje ga je naredila kot lastnika nič vrednega posredniškega podjetja tako bogatega, da je postal vpliven. Samo zaradi iz nič ustvarjene razlike v ceni… Če bi razni Šumaki še vedno zaposleni tam kjer so bili, slovensko zdravstvo ne bi umiralo…Posojanje razvlažilcev prostorov ali preprodaja plina znanim kupcem se mi res ne zdita neka podjetniška oskarja… Posredniki so tudi edini problem slovenskega zdravstva! Edini. Ker izčrpajo naš denar iz sistema, ki hira…
Denar in vpliv. Kje domuje celjsko tožilstvo? Bo bolje lepo po vrsti. Najprej Židan, ker nam dela res veliko škode…nato preko Seniča v Celje, do ostalih.

Aneks 1:

Še tole. Butec ravno nisi Židan, vsaj tako sklepam po napisanem magisterskem delu, kjer si podpisan kot avtor. Časopise tudi bereš, a ne? Zastonj, tajnice ti jih servirajo na moj strošek. Šoferja imaš tudi. Na moj strošek. Da se res ne boš izgovarjal, klikni tukaj za google zadetke o novicah na temo Seniča in vsaj naslove preberi. Ti bo mogoče bolj jasno, dragi telebajsek Dejan Židan, zakaj menim, da si kriminalec. Vsaj enak Seniču, če ne večji, saj tebe plačujemo državljani… Teh pogodb in aneksov, ki omogočajo zaključek legalne kraje konkretnega premoženja, kot minister ne bi smel podpisati in pika. Kakšni dvomi?

Zakaj vseh podpisanih pogodb in naročil ne preverijo novinarji v realnem času ne vem. Kaj nam koristi računsko sodišče s poročili za nazaj, po katerih se zgodi nikom ništa… Neka priporočila se izdajo kot ukrep. Kriminalcem, ki kradejo proračun na vseh nivojih, se za kazen napišejo priporočila kako bi moralo biti? V demokraciji, kot jo premoremo, sigurno in očitno da.

Aneks 2:

Še eno ime se pojavlja povsod, od lastništva raznih Nivojev, do zunanjega sodelavca Ribiške zveze Slovenije, tudi tesnega znanca prvega celjskega tožilca Žaberla… Javnosti ne toliko znan Milan Štraus, rečni nadzornik. Neverjetno. Kako lepo funkcionira ta druščina skupaj. Preiskave na policiji pa nikamor… In Židan bi naj bil zopet minister?

Naslednjič par besed o uganki Veniger, v kateri me bega vprašanje, kdo zavira preiskave očitnega kriminala na Celjskem. Ali ima kaj s tem tudi prvi tožilec Žaberl? Vsekakor da. Naslednjič.

Staytuned! It`s not over / ɹǝʌo ʇou s`ʇı ¡pǝunʇ ʎɐʇs

p.s.: Pogrešaš odziv? Evo! Only4u! Kaj bodo šele sovražniki naredili, ob takih prijateljih, se najprej vprašam . Se tudi iskreno zahvaljujem za konstruktivno kritiko Till Eulenspiegel. Enako zapisanemu velja tudi zate, lenoba lena neresna, in jebem ti vse po spisku. Evo, kako enostavno je, se že bolje počutim. Ipak nismo navadni štromarji, če prašaš Crnogorca. Fajn, da že par let nisem maščevalen 🙂 Škorpijonova natura lahko razgrize še tako skaljeno steklo ali ogledalo… In se ji hkrati v celoti jebe, če zobe malo pokrha ali roko izgubi. Sploh zdaj, v zrelih letih in hkratni top fizični pripravljenosti, že zaradi zaposlitve same… Ti si znaš vsaj predstavljati kaj pomeni, ko ti na roki nad zapestjem visi 70 živih kilogramov, z lastnimi čekani pripeti. Za trening. Ali kako je že rekel Aristitol? Perfekcija je stvar navad, če skrajšam. Torej, samo in izključno naše odločitve.

V prestižni znanstveni reviji Science so objavili članek Janeza Kosa in Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko. V članku prvič raziščejo tridimenzionalno prostorsko strukturo medzvezdnih oblakov makromolekul.

Slovenski znanstveniki se znova lahko pohvalijo z velikim dosežkom. 15. avgusta je bil namreč v prestižni znanstveni reviji Science objavljen članek z naslovom Pseudo three-dimensional maps of the diffuse interstellar band at 862 nm, prvopodpisanih Janeza Kosa in Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko.

Članek obravnava porazdelitev eksotičnih molekul v prostoru med zvezdami naše galaksije in predstavlja preskok v raziskovanju te snovi. Objava članka je tudi sicer velik uspeh, saj so Slovenci le redko prvi avtorji člankov v tej reviji, so sporočili s fakultete.

V članku prvič raziščejo tridimenzionalno prostorsko strukturo medzvezdnih oblakov makromolekul. Študija razišče tudi razlike med razporeditvijo makromolekul in drugih delcev v  prostoru med zvezdami. Iz tega je mogoče izpeljati fizikalne lastnosti povzročiteljev medzvezdnih absorpcijskih pasov (MAP, angl. Diffuse Interstellar Bands) in s tem nakazati lastnosti teh doslej nedoločljivih makromolekul.

Prostor med zvezdami je skoraj prazen, saj je v vsakem kubičnem centimetru le nekaj deset atomov, navajata avtorja. ”To ni veliko, pravzaprav je to mnogo redkeje od najboljšega vakuuma, ki ga znamo narediti v laboratoriju. Tako gostoto delcev bi dobili, če bi zrak v kabini vašega avtomobila razporedili po celotni prostornini Zemljine atmosfere. Vendar vesolje je ogromno, zato se v okolici diska naše galaksije nabere zelo veliko prašnih delcev, atomov in preprostih molekul ter – vse tako kaže – tudi precej zapletenih organskih makromolekul. Slednje so najverjetneje odgovorne za šibko vpijanje specifičnih barv svetlobe zvezd v ozadju. Temu vpijanju pravimo medzvezdni absorpcijski pasovi (MAP, angl. Diffuse Interstellar Bands),” sta avtorja zapisala v sporočilu za javnost.

Pojasnila sta, da je vpliv makromolekul drugačen od prahu, ki v medzvezdnem prostoru absorbira svetlobo vseh barv. Njihov vpliv se razlikuje tudi od podpisa, ki ga v svetlobi zvezd pustijo posamezni atomi ali preproste molekule v medzvezdnem prostoru.

Od odkritja MAP-ov je minilo že skoraj sto let, a še vedno nobenega od teh absorpcijskih pasov znanstveniki ne znajo povezati s konkretno sestavo makromolekule. ’’MAP-e lahko študiramo v svetlobi posameznih zvezd, druga pot pa je, da raziskujemo njihove splošne lastnosti v velikih zbirkah spektrov zvezd, ki so bili posneti z namenom raziskovanja lastnosti in nastanka naše galaksije, čemur rečemo galaktična arheologija,’’ navajata avtorja.

Posneli približno pol milijona zvezd

Raziskava gradi na opazovanjih spektroskopskega pregleda neba RAVE (Radialnohitrostni vesoljski eksperiment, www.rave-survey.org), ki združuje kakih 50 astronomov iz evropskih držav, Avstralije in Severne Amerike. Opazovanja so naredili s teleskopom UK Schmidt Avstralskega astronomskega observatorija, s katerim so v bližnji infrardeči svetlobi posneli spektre približno pol milijona zvezd. Spektroskopija preučuje svetlost objekta v celi lestvici tesno nanizanih valovnih dolžin svetlobe. Iz spektrov je mogoče določiti vrsto lastnosti opazovanih zvezd, med drugim tudi njihovo razdaljo. ”Ta tridimenzionalna prostorska umeščenost posamezne zvezde je zelo dragocena, saj tako vemo, da se je absorpcija svetlobe v medzvezdnem prostoru, ki povzroči MAP, zgodila nekje na oddaljenosti med nami in razdaljo do opazovane zvezde. Ko združimo opazovanja več stotisoč zvezd, je končni rezultat tridimenzionalna struktura absorpcij v medzvezdnem prostoru”.

Karte predstavljene v članku so sploh prve tridimenzionalne karte za katerokoli vrsto makromolekule, ki kot eno od koordinat uporabljajo tudi razdaljo. Njihovo preučevanje pokaže, da gostota makromolekul z razdaljo od ravnine naše galaksije pojema 75 odstotkov počasneje, kot to velja za medzvezdni prah. ”To je presenečenje, saj je v galaktični ravnini ujemanje med porazdelitvijo makromolekul in prahu zelo dobro,” sta zapisala.

”Ta raziskava daje prvi vtis o porazdelitvi makromolekul v naši galaksiji. Porazdelitev je povezana s procesi, v katerih te makromolekule sodelujejo. Ta prva statistična obdelava lastnosti MAP-ov je direktno povezana tudi z lastnostmi vpletenih makromolekul, na primer z njihovo maso in električnim nabojem. Ker o povzročiteljih MAP-ov ne vemo skoraj ničesar, so te informacije dragocene. Kmalu bo minilo sto let od odkritja MAP-ov, ki so še vedno nerešena uganka in zato manjša sramota astronomske spektroskopije. Ne vemo niti, kako in kje nastanejo. Raziskava objavljena v reviji Science dokazuje, da imamo orodja za obravnavo teh problemov in opazovanja, ki lahko odločijo med možnimi razlagami opaženega,” sta zaključila avtorja.

Delavci pravijo, da so morali izplačila prevoznih stroškov vračati delodajalcu. Vodstvo bolnišnice: Delo naj opravijo pristojni organi.

Blaž Račič,

Objavil Urednistvo 01. 06. 2014 pod kategorijo KOMENTAR, POLITKOLUMNA. Spremljajte odzive na ta post cez RSS 2.0. Lahko komentirate ali pustite trackback v zvezi s tem vnosom