Osebnost meseca – Uroš Srna – Časopis Skupine Mladinska knjiga – http://www.mladinska.com/_files/27276/Naglas%202014-09.pdf
S
epte
M
ber
2014
N
a
glas
224
Intervju:
p
olona
p
ačnik
Aktualno:
Ucimse.com
Osebnost meseca:
Uroš Srna
Modri koledarček
Časopis Naglas
•
izdaja Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, Slovenska 29
•
Uredniški odbor: Ester Fidel, urednica;
Tatjana Cestnik, Lidija Goršič, Rok Gregorin, Urška Kaloper, Mojca Klešnik, Katarina Modic, Valentina Praprotnik, Urška
Skvarča, Lav Stipić
•
Telefon: 01/241 30 26
•
Lektoriranje: Andreja Prašnikar
•
Oblikovanje: Saša Kovačič
•
Na naslovnici:
Jelka Reichman; foto: Aleš Kostanjevec
•
Prelom: Iztok Kham
•
Tisk: Grafika Soča, d.o.o.
•
Naklada: 1.300 izvodov
Sreda, 24. september
Slovenski prevod Korana
Kaj pomeni prvi prevod svete knjige islama iz arabske
–
ga izvirnika za slovenski kulturni prostor? V pogovoru
bodo sodelovali prevajalca Mohsen Alhady in Margit P.
Alhady, sodelavec pri projektu izdaje Korana iz arab
–
skega izvirnika Drago Bajt ter moderator dr. Aleš Črnič.
•
sreda, 24. september, ob 18. uri, knjigarna
Konzorcij
Četrtek, 25. september
Torek, 30. september
Lovke
V pogovoru, ki ga bo vodila Carmen L. Oven, nam bo
avtorica Jelka Ovaska odstirala ozadja slovenske tranzi
–
cije in z njo povezanega gospodarskega kriminala, kar je
bila podlaga za njen kriminalni roman
Lovke
.
Obeta se nam zanimiv pogovor, ki bo tako kot pri prvi
uspešnici Severnica nad Olimpom začinjen z avtoričinimi
duhovitimi opažanji.
•
sreda, 25. september, ob 18. uri, Mestna knjigarna
Maribor
•
torek, 30. september, ob 18. uri, Mestna knjigarna
Novo mesto
Torek, 30. september–petek, 17. oktober
p
iki vabi v pravljični svet
Knjigarne Mladinske knjige bo v oktobru obiskal Piki. Pri
–
peljal bo tudi prijateljico Niko, ki bo otroke popeljala v svet
pravljic in pesmic. Piki bo otroke obdaril z baloni, obljublja
pa tudi veselo rajanje. V oktobru bodo vrata knjigarn Mla
–
dinske knjige otrokom in staršem še posebej široko odpr
–
ta, na policah pa bodo najbolj kakovostne otroške knjige.
•
torek, 30. september, ob 17. uri, Mestna knjigarna
Celje
•
sreda, 1. oktober, ob 16. uri, Mladinska knjiga
Ptuj
•
četrtek, 2. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga
Slovenj Gradec
•
sobota, 4. oktober, ob 11. uri, Mladinska knjiga
Europark
•
sobota, 4. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga
Citycenter Celje
•
torek, 7. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga
Velenje
•
sreda, 8. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga
Žalec
•
četrtek, 9. oktober, ob 17. uri, Mestna knjigarna
Maribor
•
sobota, 11. oktober, ob 11. uri, Mladinska knjiga
Slovenska Bistrica
•
sobota, 11. oktober, ob 16. uri, Mladinska knjiga
Murska Sobota
•
torek, 14. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga
Nova Gorica
•
sreda, 15. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga
Domžale
•
četrtek, 16. oktober, ob 17. uri, Mladinska knjiga
Zagorje
•
petek, 17. oktober, ob 17.00, Mladinska knjiga
Citypark
Četrtek, 2. oktober
Sanja Lončar: 10 dokazov, da so začimbe
superiorna zdravila
Osupljive dokaze o tem, kaj začimbe zmorejo, vam bo
predstavila Sanja Lončar, soavtorica knjig
Ščepec rešitve
Matjaž
V
r
AČKO
V soboto sem se z namenom pisanja te kolumne odpravil po sre
–
dišču Ljubljane. Cilj: ogledati si nekaj naključnih izložb in pre
–
veriti, katera izložba me bo, ko bom šel mimo nje, prepričala v
3
–
5 sekundah. Katera bo tista izložba, ki me bo na razdalji petih
metrov navdušila in bo vzbudila moje zanimanje? Katera bo po
–
vedala prepričljivo zgodbo in me zvabila v notranjost?
Kaj je tisto, kar definira
dobro izložbo
? Še pomembnejše,
kaj je definicija »
dobrega
«? Lep videz? Zapomnljivost? Barvna
usklajenost? Dobra prodaja? Po mojem mnenju so dobre izložbe
samo ene: tiste, ki me zvabijo v notranjost trgovine, kjer si ogle
–
dam ponudbo.
Knjigarne so in bodo temeljni hram knjige in so s svojimi
izložbami zelo pomembne za prepoznavnost knjige in njihovo
dobro prodajo. Zato je Društvo slovenskih založnikov te dni
objavilo Natečaj za najlepšo knjigarniško izložbo v Sloveniji. S
podelitvijo nagrade zlato okno želi poudariti pomembnost do
–
brih knjigarniških izložb in spodbuditi nadaljnji razvoj na tem
področju.
Oblikovanje izložb zahteva veliko znanja in strokovnjake, ki
se s tem ukvarjajo 24 ur na dan, 365 dni na leto. Sam ne sodim
mednje, a če si vzamem pravico in naredim kratek povzetek nekaj
pomembnih točk, ki sem jih na to temo slišal na domačih in tujih
seminarjih in prebral v strokovni literaturi, bi izpostavil:
•
Izložba ne sme biti del skladišča in ni prostor, v katerem bi
knjigarna izpostavila čim več različnih knjig. Ena od stalnic
vsekakor mora biti: manj je več (
less is more
).
•
Izložba mora biti osredotočena na izdelek(ke). Poznate tiste
TV-oglase, ko si zapomnimo oglas, pa ne izdelka, ki ga pro
–
movira? Imate morda pred očmi izložbo, pa se ne spomnite,
katere knjige so bile sočasno izpostavljene?
•
Govoriti mora zgodbo, ki igra na čustva. Kot je rekel Mali
princ, prava zgodba nagovarja srce. In le tako postane tudi
dobra.
•
Višina oči je ključna. Ste vedeli, da strokovnjaki pri posta
–
vljanju izložbe najprej v višini oči, gledano s ceste, nalepijo
vodoravni trak. Nato izložbo in sporočila oblikujejo okoli
tega nivoja.
•
Kdor dela, tudi greši. Ni ga strokovnjaka, ki bi znal vedno
postaviti samo odlične izložbe. Ene uspejo »v nulo«, druge
so povprečne. Pomembno pa je, da uspešne zgodbe pona
–
vljamo in da se iz neuspešnih naučimo (vsaj to), da jih ne
ponavljamo.
In katera izložba me je v soboto najbolj navdušila? Prav po
–
sebno nobena, me pa vedno prijetno preseneti lepo urejena izlož
–
ba Name, kjer je prodajni program zelo uspešno umeščen v vsakič
znova navdušujočo zgodbo. Prav tako vse čestitke za nedavno
čudovito izložbo Konzorciju. Se že veselim novih dobrih zgodb,
ki bodo prišle na natečaj za zlato okno.
»Da bi videli, moramo
gledati s srcem.«
in Ščepec
vedenja
. Pred predavanjem vablje
–
ni še na degustacijo začimbnih napitkov!
•
četrtek, 2. oktober, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
Četrtek, 2. oktober–sreda, 8. oktober
Ultrablues
Vabljeni na predstavitev
Ultrabluesa
– nove
knjige o tem, kako so se trije pisci in tekači
Samo Rugelj, Boštjan Videmšek in Žiga X
Gombač lotili 100-kilometrskega ultramara
–
tona v puščavah in gorah južnega Utaha in
svojo izkušnjo strnili v še zdaleč ne le teka
–
škem, temveč tudi v potopisnem, osebno-iz
–
povednem, avtobiografskem in na trenutke
kar srhljivo iskrenem in neposrednem delu.
•
četrtek, 2. oktober, ob 19. uri,
knjigarna Dom knjige
•
torek, 7. oktober, ob 18. uri, Mestna
knjigarna Novo mesto
•
sreda, 8. oktober, ob 18. uri, Mestna
knjigarna Maribor
Sreda, 8. oktober
Alojz Ihan, Mateja Hafner:
p
rebujenje
Knjiga, v kateri so številni primeri ljudi z
zdravstvenimi težavami zaradi porušene
–
ga razmerja med naravnimi potrebami ter
delovnimi in življenjskimi obremenitvami.
Z avtorjema knjige Matejo Hafner in
Alojzom Ihanom se bo pogovarjal Samo
Rugelj.
•
sreda, 8. oktober, ob 18. uri,
knjigarna Konzorcij
7
NAGLAS
SEPTEM
b
ER
2014
dogodki
Tržačani v Ljubljani
Zdravko
DUŠA
Mojca
H
r
I
b
A
r
, Andraž
GOM
b
AČ
/
p
rimorske novice
Žal slavljenec zaradi bolezni ni mo
–
gel biti zraven, založba mu vsekakor
dolguje še bolj osebno predstavitev
v njegovi domači Loki pri Zidanem
Mostu. Založbi je ta jubilej posta
–
vil tudi izziv k ponovnemu premisle
–
ku o »backlisti«, zlasti v luči široko
zasnovanega programa e-knjig. Od
Dnevnikove akcije brezplačnih oz.
cenejših knjig ob nakupu časnika na
–
mreč na Slovenskem ni več bilo izbo
–
ra iz klasične in sodobne književno
–
sti, ki bi pretresel knjižne naslove in
ponudil novo verzijo.
Kar je sledilo, je moralo jubilan
–
tu Pahorju raztegniti usta do ušes.
Simpozij
, ki ga je spodbudila njego
–
va želja ob stoletnici, je napolnil veli
–
ko sejno dvorano ljubljanske mestne
hiše. Par dni prej je skupinica z njim
na čelu slovensko tržaško literarno
šolo že predstavila tudi v Trstu in
Pahor je dosegel oboje: pobuda ume
–
šča v Trstu slovenski literarni delež
v tržaško kulturno sliko, v Ljubljani
pa zarisuje pomen Trsta in njegovih
ustvarjalcev znotraj slovenske litera
–
ture. Simpozij je skozi izčrpen uvo
–
dni nastop
Marije Pirjevec
strnjeno
predstavil glavne obrise tega poglav
–
ja slovenske literarne zgodovine, nje
–
gove razsežnosti v času in številčnem
avtorskem deležu, odprl nekaj me
–
todoloških vprašanj ob vzpostavitvi
pojma obravnavane literarne šole (
El
–
vio Guagnini
in deloma tudi
Miran
Košuta
, ki je sicer večino časa posve
–
til Vladimirju Bartolu) in postregel z
večini manj znanimi dejstvi, kakršno
je recimo tisto o prvi slovenski ženski
reviji, ki je nastala prav v Trstu, kot
je v svojem prispevku razodela
Katja
Mihurko Poniž
. Da je bil Trst nekaj
časa po prvi svetovni vojni pravza
–
prav prestolnica slovenske kulture, je
prepričljivo kot vedno doslej doka
–
zoval
Dragan Živadinov
in tako spo
–
mnil, da slovenske literature tistega
časa in prostora z zastavonošo Sreč
–
kom Kosovelom ni mogoče dojemati
ločeno od drugih umetnosti. Kako se
prodira v svet, je povedal
Evgen Bav
–
čar
; njegova vloga pri uveljavljanju
Pahorja in s tem tržaške literature v
svetu je sicer znana, tokrat pa jo je
predstavil posebej poglobljeno, eru
–
ditsko, s filozofskim in zgodovinskim
uvidom.
Ana Toroš
in
Tatjana Rojc
sta se konkretno posvetili današnjemu
Trstu: Toroševa z barvito topografi
–
jo mestnih točk, ki so živele sloven
–
sko literarno ustvarjanje ali zaživele
skozenj, Rojčeva pa z odzvanjanjem
tržaškega, mediteranskega duha in
kolorita v poeziji Miroslava Košute.
Tatjana Rojc in Zdravko Duša sta osvetlila pomembnost Rebulovega romana
V Sibilinem vetru
.
Vabilu na simpozij sta se odzvala tudi Elvio Guagnini (levo) in Marija Pirjevec (v ozadju).
Simpozij o slovenski literarni šoli v Trstu je napolnil sejno dvorano ljubljanske mestne hiše.
8
aktualno
NAGLAS
SEPTEM
b
ER
2014
Februarja 2013 je v okviru Oddelka
za razvoj, ki ga vodi dr. Miha Kovač,
zaživel portal za učitelje ucimte.com,
na katerem je do danes registriranih
3300 učiteljev. Vendar ucimte ni bil
rojen kot »edinec«, pač pa je – s sta
–
lišča narave nenavadnim zamikom,
razvojno pa hitro – jesen povila tudi
njegovega brata dvojčka: portal za
učence ucimse.com.
Zabavno jadranje po morju znanja
Alenka
K
ep
IC MOHA
r
V njegovem imenu se ne skriva le poziv učencem, naj se
učijo, ampak ime portala precej dobesedno opisuje tudi
lastno nastajanje. Njegova logika je bila v primerjavi z
ucimte.com povsem drugačna – zavedali smo se, da so
pred nami otroci, vešči računalniških igric, k temu je bilo
treba dodati učne cilje, usklajene z našimi učnimi gradivi
in učnim načrtom. Kot založniška hiša, v kateri nastajajo
dobre zgodbe, in v skladu z raziskavami o učinkovitosti iz
–
obraževalnih iger smo arhitekturo portala skupaj s teksto
–
pisci preoblekli v zgodbo. Gusarska zgodba z ilustracijami
Igorja Šinkovca otroke vabi na zabavno jadranje po morju
znanja – na potovanju jih spremljajo gusarka Kaja, pa
–
pagaj Nande in zakladnik Cincin. Kaja je učenčeva men
–
torica, spremlja ga na potovanju in pojasnjuje, kaj se bo
naučil; papagaj Nande deli zlatnike in učenca spodbuja pri
reševanju, zakladnik Cincin pa bdi nad votlino gusarskih
zakladov, v kateri lahko učenci zlatnike unovčijo za same
fine stvari. Na osnovni menijski strani se učenci z gusarsko
ladjo lahko odpeljejo na otoke posameznih razredov – na
primer na otok velikana Cveka, vile Navihanke, sirene
Irene ali vampirja Vladimirja, lahko pa pristanejo tudi ob
obali. Tam je precej živahno: svetilnik videorazlag vsebuje
risanke na temo zahtevnejših učnih orehov (npr. seštevanje
s prehodom ipd.), Kukujev slovar Nataše in Kaje Bucik ter
ilustratorke Ane Zavadlav omogoča izvirno interaktivno
igranje in učenje 1400 besed v treh jezikih (slovensko-an
–
gleško-francoski slovar), Plaža za malčke vsebuje naloge
za predšolske otroke, Pristan za starše pa koristne nasvete
za starše. Pri snovanju nalog smo morali z avtorji združe
–
vati strokovno-didaktične smernice, učni načrt, obstoječe
tiskane delovne zvezke, hkrati pa tudi sodobne raziskave o
kognitivni teoriji multimedijskega učenja. Za predvajanje
nalog je programer Iztok Hafner razvil poseben predva
–
9
aktualno
NAGLAS
SEPTEM
b
ER
2014
Zabavno jadranje po morju znanja
Alenka
K
ep
IC MOHA
r
jalnik, ki upošteva tipologijo dinamičnih in klasičnih (sto
–
pnjevanih) nalog, med izbirnimi atributi lahko nalogam
poleg vrednosti zlatnikov določamo tudi čas reševanja in
število ponovitev; delo učencev pa spremlja tudi skrbno
razvita statistika. Pri snovanju nalog smo uporabili mo
–
žnosti, ki jih omogoča veččutno (multisenzorično) učenje,
pri čemer je jasno, da je to namenjeno samostojnemu delu
doma in je le dopolnilo k našim učnim gradivom. In kako
bodo učenci lahko prišli do gradiv? Promocija izobraže
–
valnih vsebin z Moniko na čelu je od vsega začetka verjela
v projekt in ga spodbujala, skupaj z informatiko je pripra
–
vila prodajni model z aktivacijskimi kodami, ki se bodo
v prvem letu delile prek učiteljev. Prvo leto je testno leto,
naloge pa se dnevno dopolnjujejo in razvijajo.
Ena temeljnih odlik portala je, da temelji izključno na
slovenskem znanju; to pa je bilo mogoče le ob timskem
sodelovanju različnih oddelkov v založbi. Uredniški tim
učbenikov – Aleksandra, Tihana, Valentina, Metka in
Mičo – je v zadnjih dveh letih radikalno spremenil ne
le način dela, ampak tudi naravo dela. Ukvarjanje s ti
–
skanimi učbeniki in občubeniškim gradivom je sicer še
vedno najpomembnejši košček našega dela, a na naših
računalnikih so namesto wordovih dokumentov pogosto
odprti administratorski vmesniki, testna in produkcijska
okolja, iz katerih se neprestano oglašajo papagaj Nande,
škratek Cincin in še kdo. Usvojili smo novo delovno ter
–
minologijo, na primer »mouse over«, »hit boksi«, »svi
–
čati«, »swf fajli«, »XML naloge« … Ja, verjetno bi res
lahko pritrdili pred časom izrečenim Majinim besedam
(tudi članica našega tima), da gre za veliko spremembo
uredniškega »mindseta«. Toda brez informatike bi se
–
veda naša vsebina ostala le na računalniških namizjih.
Informatika pod Silvanino izkušeno taktirko in Savinim
budnim očesom je bila ključni člen na vseh segmentih:
pri programiranju arhitekture, registracije, oblikovanju
aktivacijskih kod in seveda pri programiranju nalog in
produkcijskih vmesnikov. Postali so neke vrste neknjižni
LTR, pa hkrati tudi tiskarna in skladišče z zahtevno lo
–
gistiko. Manca je poskrbela, da je vse lepo oblikovano,
Pia in Peter sta pripravljala grafike za naloge, tekstopisci
pa so bili z iskrivimi idejami nepogrešljivi pri scenariju
celote, Andreja se je vključila pri predlogih za unovčeva
–
nje zlatnikov. A tudi zunanjih sodelavcev je bilo precej
– vsi zvočni posnetki so nastajali v studiu pevca Hama,
Kajo, Nandeta in Cincina sta v zvočno preobleko prelila
Nataša Štefe in Miha Šalehar z Radia Slovenija.
Ja, nastajanje portala je bilo res zahtevno delo, a svetle
otroške oči in vzklik: »Mami, glej, Nande mi je dal zla
–
tnike!«, odtehtajo vse napore.
Ena temeljnih odlik portala je, da te
–
melji izključno na slovenskem zna
–
nju; to pa je bilo mogoče le ob tim
–
skem sodelovanju različnih oddelkov
v založbi.
Evolucija uredniškega dela
10
NAGLAS
SEPTEM
b
ER
2014
jubileji
Na dopoldanski novinarski konferenci sta o Jelkinem delu in novi slikanici govorila urednica
otroškega leposlovja Irena Matko Lukan in likovni urednik Pavle Učakar
.
Popoldne pa se je v Konzorciju zbrala množica malih in velikih ljubiteljev Jelkinega ustvarjanja.
Iskrice v očeh Jelke Reichman in njenih otrok
Laura
Š
tr
AUS
Saša
KOVAČIČ
V družbi otrok – malih in velikih – smo
proslavili življenjski jubilej ene najbolj
priznanih in priljubljenih ilustratork v
Sloveniji Jelke
r
eichman. Ob tej prilo
–
žnosti je izšla njena slikanica
Najlep
–
še pesmi o živalih
, kjer je večinoma v
družbi otrok upodobila dvaindvajset
živali iz pesmi, ki jih je izbrala sama.
Kako zelo priljubljena je Jelka Re
–
ichman pri Slovencih, ugotavljamo
vedno znova, tudi takrat, ko z njo
prirejamo dogodke. Ob njenem 75.
rojstnem dnevu smo knjigarno Kon
–
zorcij rezervirali zanjo.
Na dopoldanski novinarski kon
–
ferenci, ki so se je udeležili tudi Jelki
–
ni poslovni prijatelji – ilustratorji, pe
–
sniki, pisatelji – sta o Jelkinem delu in
novi slikanici govorila urednica otro
–
škega leposlovja Irena Matko Lukan
in likovni urednik Pavle Učakar.
Urednica je najprej izpostavila,
da je Reichmanova velika poznaval
–
ka otroškega leposlovja, še posebej
rada pa ima poezijo. V knjigo so po
njenem izboru uvrščene pesmi pri
–
znanih slovenskih pesnikov in pesnic
za otroke ter nekaj ljudskih. Kot je
povedala, je pri izboru upošteva
–
la dva kriterija, da je pesem dobra,
poleg tega pa je želela zajeti različ
–
ne živali, ki pa so seveda večinoma v
družbi otrok.
Likovni urednik Mladinske
knjige Pavle Učakar je orisal ilustra
–
torkin ustvarjalni opus in izposta
–
vil nekaj prelomnih točk v njenem
ustvarjanju. Kot je dejal, so bile v pr
–
vih letih njenega ustvarjanja likovne
prvine, kot sta kompozicija in risba,
še okorne in iskalne. Prvi prelom je
pomenila slikanica
Piki Jakob
v 70.
letih minulega stoletja, v katerih je
opustila linijo in se podala na pot, ki
je bila ‘bolj negotova, a močnejša in
je dopuščala razmah osebnega sloga.
Risba je postala le začetna faza, od
tam naprej je bilo slikarstvo.’ Nasle
–
dnjo prelomnico je po Učakarjevih
besedah pomenil
Maček Muri
. V
njem se je Reichmanova odmakni
–
la od slovenske tradicije, ki je tedaj
imela svojo podobo, in šla svojo pot.
To obdobje zaznamuje eksplozija
barv, Reichmanova pa je v tistem
času pokazala izjemno odločnost in
energijo, da gre po svoje. V slikani
–
ci
Dvanajst slonov
se je osredotočila
na kompozicijo, iz statičnih kompo
–
zicij je prešla v izjemno dinamiko.
Slikanica
Cepecepetavček
pa je po
–
menila nove premike v barvi in zelo
kompleksno kompozicijo. V njej je
Reichmanova začela po Učakarjevih
besedah ustvarjati nenavaden svet, v
katerem ni več le optimizma, ampak
je mogoče začutiti tudi ilustratorkin
temnejši svet. Učakar je izpostavil še
slikanici
Pajacek in punčka
ter
Povo
–
dni
mož
. Slednjo je označil kot knji
–
go, ki najbolj zgoščeno pripoveduje
o delu Reichmanove, v kateri se, kot
je dejal, ‘zgodi čisto vse’.
Popoldanskega dogodka, ki je
bil v Konzorciju istega dne, se je ude
–
ležila številna množica otrok, staršev,
starih staršev in drugih ljubiteljev
Jelkinega ustvarjanja. Prisluhnili so
programu, ki so ga oblikovale pra
–
vljičarka Anja Štefan, violinistka Iva
–
na Percan Kodarin in urednica Irena
Matko Lukan. Z branjem pesmi iz
slikanice je navdušila tudi slavljen
–
ka, ki je po koncu prireditve dolgi
vrsti čakajočih marljivo podpisovala
svoje knjige.
11 Osebnost meseca – Uroš Srna
NAGLAS
SEPTEM
b
ER
2014
osebnost meseca
Uroš Srna
Silvana
LUKIČ MOŽINA
Dunja
KOFL
er
»Z veseljem!« Tako se odziva na
nove naloge naš mladi sodelavec
Uroš, ko se le te nanašajo na razvoj
interaktivnega portala ucimse.com.
Urošev odziv in tudi Uroš sam sta
prava osvežitev za naš kolektiv v in
–
formatiki. Na njegovi starostni lestvi
–
ci se je to poletje na mestu desetic
dvojka spremenila v trojko!
Pisala se je pomlad 2011, ko smo v informatiki potrebo
–
vali novo moč spletnega programerja za razvoj Reader’s
Digest spletnih akcij v Skupini Mladinska knjiga. Med
nekaj deset prijavljenimi kandidati smo izbrali Uroša, saj
so, kot je sam zapisal v svoji prošnji, vsi pogoji razpisa
natančno ustrezali njegovim sposobnostim. Univerzitetni
diplomirani inženir elektrotehnike za telekomunikacije,
Zoisov štipendist, diplomska naloga iz spletnih tehnolo
–
gij, znanje programskih jezikov PHP, SQL …, delo z ba
–
zami, zanimanje za računalniška omrežja in operacijske
sisteme. S flashem pa sta prijatelja že več kot deset let.
Prevzel je razvoj vseh spletnih akcij Reader’s Digesta
v celotni SMK. Uroš je pravi naslov za internetno prezen
–
tacijo našega podjetja. Njegov čut za odgovornost pripe
–
lje vsako akcijo točno na splet. Prevzel je dopolnjevanje
spletnih naslovov mladinska.com, radi beremo, portal za
tuje revije MKT. Kadar koli lahko naredi spletni vprašal
–
nik za promocijo izbranih knjig.
Ko ga vprašamo, kdaj bo naloga izvedena, je njegov
odgovor merjen v urah ali številu dni ene roke – njegova
glava je hitra, znanja ima veliko. »Stari informatiki« ga
učimo, da mora svojemu planu dodati še nekaj časa, ker
je tehnologija muhasta ženska, ki vse do konca projekta
zahteva pozornost, čas, testiranje, šolanje in negovanje.
Uroš se je takoj priključil razvoju učbenikov na por
–
talu ucimte.com in se s svojim pozitivnim in optimističnim
pristopom vključil v nov, raznolik tim. Rad razmišlja s
svojo glavo pa prepričati tudi zna in dela z veseljem. Zato
smo mu v informatiki zaupali odgovorno nalogo – razvoj
portala ucimse.com. Verjamem, da je o razvoju portala
razmišljal tudi v svojem prostem času, kajti na ponedelj
–
kova redna projektna srečanja je marsikdaj prišel s svežo
idejo. Nalogo je opravil v roku in lahko je zadovoljen.
Na njegovo delo pa smo ponosni tudi mi v informatiki.
Kaj pa Urošu prinaša sprostitev? 11 let je obiskoval
glasbeno šolo in se učil igranja harmonike; morda še kdaj
vleče meh, da pojejo basi in črno-bele tipke? Sicer pa je
Uroš zgled zdravega načina življenja: v službo pride peš iz
Kosez, teče po Rožniku ali kje drugje v naravi, udeležuje
se maratonov, hodi v hribe, pleza. Nikar ne tekajte za
njim, teče kot
srna
, lahko je na poti, dolgi 42 km!
Alenka Kepic Mohar, vodja uredništva učbenikov
: Pri
snovanju portalov za učitelje in učence sta se srečala
dva diametralna svetova – uredništvo in informatika
alias besede in kode, no, včasih tudi neskončno besed
in zakodiran molk … Uredniki operiramo z besedami,
informatiki pa iščejo kombinacije v svoji glavi in jih
povedo šele, ko so te v celoti domišljene. Uroš je tak.
A je hkrati tudi drugačen. Deluje blago in tiho, a za
tem se skriva pronicljiva ustvarjalnost. Svoje bistre mi
–
sli pove na prijeten način, z danes redkim občutkom
za krhkost medsebojnih odnosov. Zdi se, da ga nič ne
more vznemiriti in da togost zunanjega sveta prema
–
guje z neskončnostjo druge vrste. V timskem delu ga
tudi ob najbolj neverjetnih in neumnih idejah nismo
nikoli slišali reči: »Ne, to ni mogoče! Ne da se!« Vse je
pripravljen narediti po svojih najboljših močeh, pa naj
gre za potrpežljivo razlaganje razlike med geslom in
aktivacijsko kodo, za ugibanje o sporočilu abstraktnih
uredniških navodil ali iskanje ustvarjalnih imen za ju
–
nake portala ucimse.com. Ja, njegov svet je zakodiran,
a ta programski jezik je izvirno samosvoj. In prav ta
dobrohotna samosvojost je ob razvijanju novih pro
–
jektov in srečevanju različnih miselnih kontekstov še
posebej dragocena. Uroš, hvala.
12
NAGLAS
SEPTEM
b
ER
2014
predstavljamo se
Trubarjev antikvarist
Stanka
GOLO
b
, Andrej
D
r
ČA
arhiv
t
rubarjevega antikvariata
Zaslužni, da Trubarjev antikvariat častno opravlja svoje poslanstvo (od leve proti desni):
Andrej, Stanka, Anamarija, Vesna, Gorazd.
Hiša, v kateri je antikvariat, je bila v
svoji bogati zgodovini prehodni dom
kostanjeviških opatov, o čemer še da
–
nes priča v steno vzidani grb v vho
–
dni veži, hiša žitnega trgovca Janeza
Podržaja, tiskarna Janeza Leopolda
Egerja, hiša ljubljanskega župana Pe
–
tra Grassellija, od leta 1965 pa je dom
Trubarjevega antikvariata, ki častno
opravlja pomembno kulturno in zgo
–
dovinsko dejavnost z iskanjem redkih
slovenskih knjig in tiskov po svetu.
Trubarjev antikvariat obsega dve
etaži. V pritličju je prodajni prostor z
novejšo antikvarno knjig; prav tu se
obiskovalec prvič sreča s ljudmi, ki
delajo v antikvariatu. Knjige v pritli
–
čju so tematsko razdeljene na poezijo,
izvirno slovensko ter prevedeno lepo
–
Prostor, kjer se čas ustavi oz. se vrti malo bolj
»počas«. Danes je največji in najstarejši antikva
–
riat v Sloveniji in naslednje leto praznuje petdeset
let, odkar se je vselil v prostore na Mestnem trgu
25, točno nasproti ljubljanskega magistrata.
slovje, starejše knjige, ki so izhajale
do druge svetovne vojne, umetnost
in arhitekturo, glasbo, klasike, šah in
šport, gramatiko in literarno zgodovi
–
no, naravoslovje, modroslovje, pravo
in sociologijo, tehniko, medicino, zgo
–
dovino, leposlovje v tujih jezikih, pla
–
ninsko in potopisno literaturo, otro
–
ška in mladinska dela, dramatiko in
film, ezoteriko, katoliko, dušeslovje
in vzgojeslovje, vse vrste priročnikov,
starejše vodnike ter za vzorec starejše
nemške in angleške literature.
Šele v prvem nadstropju dobi
obiskovalec vtis o pravi duši in po
–
slanstvu antikvariata. Tu domujejo
starejše knjige različnih jezikov, sta
–
rosti, stari zemljevidi, dekorativne
grafike, vedute raznih mest, gradov
in trgov znanih avtorjev, kot so Val
–
vasor, Vischer, Wagner …
Tu so knjige, ki imajo določeno
kulturno in seveda tudi cenovno vre
–
dnost, večinoma namenjene bibliofi
–
lom, muzejem, knjižnicam, ki zbirajo
svojo domoznansko literaturo, ter se
–
veda za razna darila tako za osebne
kot druge praznike. Obiskovalec si
lahko delo temeljito ogleda, na voljo
mu je tudi prodajalec, ki mu razloži
vse o avtorju, delu, usodi knjige, nje
–
nem potovanju, lahko vidi, kako so
s knjigo ravnali in jo hranili za svoje
zanamce. Ob nakupu vedute ali gra
–
fike dobi kupec tudi pisno spričevalo,
s katerim lahko dokazuje, da je ku
–
pljena litografija, ob poplavi repro
–
dukcij, res original.
Trubarjev antikvariat prireja
tudi razne dogodke, kot so literarni
večeri, dražbe starih tiskov in knjig,
prodajne razstave knjig s podpisi in
posvetili ali posebnimi vezavami ter
tematske razstave. Prav tako je pod
okriljem antikvariata do sedaj izšlo
34 ponatisov, največ Trubarjevih del.
Za tekoče delovanje Trubarje
–
vega antikvariata skrbi ekipa štirih
ljudi. Gorazd Majaron, katerega staž
v antikvariatu traja že 35 let, skrbi za
sprejem knjig v antikvariat ter uredi
–
tev in aktualno ponudbo, ki je raz
–
stavljena v izložbi. Prav tako za spre
–
jem knjig skrbi Vesna Orel, ki hkrati
opravlja še tekoča pisarniška dela.
Anamarija Babić, vodja Trubarjevega
antikvariat, ki je trenutno na poro
–
dniškem dopustu, poleg poslovodske
–
ga dela opravlja še cenitve in odkup
knjig. Konec avgusta pa je vodstvene
vajeti od Anamarije prevzel Andrej
Drča. Seveda je tu še vedno in pov
–
sod prisotna Stanka Golob, dolgole
–
tna vodja antikvariata, ki, čeprav v
pokoju, še vedno z veseljem priskoči
na pomoč z nasveti in izkušnjami.
Čeprav je antikvariat v sklopu
Mladinske knjige relativno majhna
enota, pa je kulturno in zgodovinsko
zelo pomembna.
Branje, Brez kategorije, Časopisni članki | Sonja | 
maj 15, 2015 9:12 dopoldne
Subscribe