BALINARSKA

ZUNAJ JE BILA TEMA,
KO ZBUJENA SEM BILA;
DANES GREMO K BRATOM SMUK,
NA BALINARSKI POUK.

MALICO V TORBO DAM,
KROGLE ČAKAJO ME TAM;
PA TOPLO OBLEČEM SE,
SAJ ŠE RADO ZEBE ME.

S TEŽKO TORBO ZDOMA GREM;
KAJ BO DANES, SPLOH NE VEM;
UPAM, DA MI ZMAGAMO;
TO ŽELIM SI RES MOČNO.

KO EKIPA ZBRANA JE,
JANI V KRANJ ODPELJE VSE;
NEKAJKRAT SMO MI ZAŠLI,
KONČNO SMO LE PRAV PRIŠLI.

KO POZDRAVILI SMO SE,
SE ZAČNE BALINANJE;
KO BALINA VRŽEMO,
KROGLE GA NE VIDIJO.

MENI PRAV NIČ JASNO NI,
KAJ V POLJU SE GODI;
KROGLE MOJE MUHASTO,
SPLOH K BALINČKU NOČEJO.

SEM MED IGRO ŽALOSTNA,
KER SEM JO IZGUBLJALA;
SOIGRALCA DVA IMAM,
A NAJSLABŠA JAZ SEM TAM.

SOLO IGRE NE IGRAM,
KER ALBINI PREDNOST DAM;
JAZ GLEDALKA SEM BILA,
ZANJO SEM NAVIJALA.

KONČNO IGER KONEC JE,
ZMAGE VESELIMO SE;
DOLGO JE ŽE NI BILO;
DANES MEJA JE NEBO.

MOJE JE BALINANJE,
ENKRAT DOBRO, DRUGIČ NE;
ŽALOSTNA PA BI BILA,
ČE BI NE IMELA GA.

NA HRUŠICI, 9.5.2019  (432.)