NA KRESU

ŠLI SMO DANES SPET NA KRES,
JE BILO ZABAVNO, RES;
DOBRO, DA SEM V PENZIJI,
IN ME SLUŽBA NE SKRBI.

KRES VISOKO JE GOREL,
IN NAS JE TOPLO POGREL,
ZRAVEN NEKAJ JE RAKET,
NAREDILO LEPŠI SVET.

ČAS ZA PRAZNOVANJE IMAM,
KI NIKOMUR GA NE DAM;
SEM GARALA MNOGO LET,
ZDAJ UŽIVAT’ HOČEM SPET.

MALO JE GLEDALCEV B’LO,
VSAKO LETO MANJ JIH BO;
DELAVEC NI VEČ VESEL,
OGENJ V NJEM JE IZGOREL.

DRUGE ZDAJ SKRBI IMA,
KAJ NAJ JUTRI V LONEC DA,
NE UMRET’ IN NE ŽIVET’,
VEČ NE MORE NA TEM SVET’.

ZA KRESOVE VEČ MU NI,
KER PRIHODNOST GA SKRBI,
AL’ BO DELO ŠE IMEL,
ALI PA BO – POGOREL.