VIÅ NJE
Zaradi svoje barve in leska so višnje bolj vabljive od češenj. A kakšno bridko razočaranje, kisle, kisle. Ne gredo nam po grlu. Če smo iskreni, ne uživamo radi presnih, surovih višenj. Povsem druga zgodba pa je višnjeva marmelada ali sok in kompot.
Pa sladice z višnjami! Vrhunski okus, ki mu ni para.
Višnje so kisle, grenke a tudi zdrave. Ena skledica svežih višenj pokrije 40 % dnevnih potreb po vitaminu A, 26 % dnevnih potreb po vitaminu C, 2 % dnevnih potreb po kalciju, 3 % dnevnih potreb po železu in 10 % dnevnih potreb po topnih vlakninah. Vsebujejo veliko bakra in cinka, ki delujeta vzajemno in vplivata na imunski sistem in preprečujeta izpadanje las. Višnje so bogate tudi, ker vsebujejo antocianska barvila, ki so zavezniki v boju proti nastanku prostih radikalov. Ta barvila so naravni zaveznik višenj samih. Dajejo jim barvo in jih ščitijo pred sončnimi žarki.
Višnje spodbujajo izločanje sečne kisline iz telesa, zato so dobrodošle pri revmatičnih težavah. Izboljšujejo kri, pospešujejo prebavo in delujejo čistilno na ledvice in jetra. Å e ena dobra novica: utrjujejo vezivno tkivo, zato naša koža ne bo mlahava, temveč napeta.
Poudariti moramo, da višnje zorijo samo na drevesu, torej pred obiranjem počakajmo, da postanejo skoraj črne. Obirajmo jih postopoma. V hladilniku se ohranijo kak teden.
Višnje, ki dozorijo na Primorskem, so bolj sladke od celinskih. Sorta »maraska«, doma iz Dalmacije, je svetovno znana sorta višenj, ponaša se z odlično aromo, ki jo najdemo v istoimenskemu likerju. Priprave tega pa se lahko lotimo tudi sami. Potrebujemo dobro žganje, sladkor, nekaj nageljnovih žbic in višnje. Sladkor, višnje in nageljnove žbice zmešamo, razporedimo v kozarce za vlaganje in pustimo stati en dan. Naslednji dan prilijemo dobro žganje, zapremo in pustimo stati tri tedne.
Višnje so zelo hvaležne za konzerviranje. Zlahka se ločijo od pecljev. Če smo opremljeni s strojčkom za izkoščičenje češenj, bomo osnovno pripravo višenj hitro opravili. Če jih bomo shranili v skrinjo, jih zavarimo v vrečke. Če jih bomo vkuhali v marmelado, sok ali kompot, jih vkuhamo z malo več sladkorja, da bo šlo bolj v slast. Menda je za še bolj izostren okus dobro dodati nekaj strtih višnjevih pešk. Poizkusimo! Svoje čase smo izkoščičene višnje odcedili, jih malce stisnili in iz prestreženega soka skuhali sirup, iz višenj pa pripravili marmelado. Ker je vsebovala manj vode, se je tudi kuhala manj časa. Danes, ko čas zgoščevanja marmelad skrajšamo z dodatkom pekina ali alge agar agar, to ni potrebno.
Za posladek si pripravimo amareno, presni višnjev sirup. Pripravimo je več, kot nameravamo, ker je shranek pregrešno dober. Potrebujemo kozarec, ki ga napolnimo s plastjo višenj, posujemo s plastjo sladkorja, sledi plast višenj, pa spet sladkorja. To ponavljamo tako dolgo, da napolnimo kozarec. Dobro zapremo in postavimo na sonce, kjer naj nase srka sončne žarke kake tri tedne oziroma tako dolgo, da se ves sladkor stopi. Shranimo na suho in temno mesto ter uporabljamo kot preliv za puding, jogurt, sladoled ali peciva. Zamešamo v malo vode in dobimo domačo aromatizirano vodo.
GOSTA VIÅ NJEVA OMAKA
Z VANILJEVIM SLADOLEDOM
300 g višenj
5 žlic riževega sirupa ali 3 žlice agavinega sirupa
¼ žličke cimeta v prahu
1 žlička drobno naribane limonine lupine
3 žličke jedilnega škroba
4 dl vaniljevega sladoleda
4 prihranjene višnje
Višnje operemo in izkoščičimo. V posodi segrejemo rižev sirup, dodamo cimet, drobno naribano limonino lupinico in zavremo. Kuhamo tri minute in dodamo v 1 dl hladne vode razmešan jedilni škrob (gustin). Na nižji temperaturi vse skupaj kuhamo približno pet minut.
Gosto višnjevo omako nalijemo v štiri skodelice in pustimo, da se ohladi. Prekrijemo s kepico ali dvema vaniljevega sladoleda. Å tiri prihranjene višnje pomočimo v tekoči med ali drugo tekoče sladilo in jih položimo na sladoled. Sladico postrežemo.
Z višnjevo omako sladoled lahko tudi prelijemo. V tem primeru ga ne ohladimo do hladnega, da lažje teče. Višnjeva omaka je odlična popestritev pudinga ali jogurta.
Če imamo na voljo višnjev kompot, ga le zavremo in zgostimo z jedilnim škrobom.
VIÅ NJEV KOLAČ
Z AJDOVO MOKO
150 g masla ali margarine
4 rumenjaki
250 g rjavega sladkorja
4 beljaki
200 g mletih mandljev ali orehov
1 dl mleka ali vode
150 g ajdove moke
1 žlička sode bikarbone
1 kg višenj
sladkor v prahu za posip
Pekač v velikosti približno 20 x 30 cm, obložimo s papirjem za peko ali namastimo z maslom.
Maslo, ogreto na sobno temperaturo, penasto stepemo. Med stepanjem postopno vmešamo rumenjake in sladkor. Iz beljakov stepemo sneg, ki ga previdno vmešamo v zmes. Med vmešavanjem dodamo žlico ali dve moke, da se zmes ne sesiri. Vmešamo mleko. Moko zmešamo s sodo bikarbono in mandlji. Vmešamo v nastalo maso in razporedimo po modelu. Za lepši videz po želji potresemo s 50 g nalistanih mandljev. Pečemo v predhodno ogreti pečici pri 200°C od 30 do 35 min. Pečen kolač ohladimo v modelu. Ohlajenega posujemo s sladkorjem v prahu.
Kolač je zelo rahel, zanimivega okusa in barve. Če vas značilen priokus ajdove moke moti, poskusite s koruzno ali pirino moko. Ko višenj zmanjka, je na vrsti drugo sadje.