STRES IN DEPRESIJA

Najnovejše raziskave ugotavljajo, da se takrat, ko je telo dehidrirano sprožijo enaka fiziološka dogajanja kot pri stresu. Strah, tesnoba, negotovost, anksioznost, depresija se razvije, če imajo možgani na voljo premalo tekočine oziroma vode. Pri hudi dehidraciji telesa, je prizadeto možgansko tkivo ( atrofija). Možgani uporabljajo električno energijo, ki nastaja poenostavljeno rečeno z vodnim pogonom celičnih energijskih črpalk. Dehidracija zmanjša nastajanje energije v možganih in prikrajšane so mnoge možganske funkcije, ki so od te energije odvisne. Dehidracija v naslednji fazi lahko povzroči sindrom kronične utrujenosti.
Ko se stres začne se v telesu mobilizirajo osnovne snovi iz zalog telesa in pri tem se izčrpa velik del zaloge vode v telesu. Dehidracija povzroča stres, stres pa spet povzroča dehidracijo. Tako smo se znašli v začaranem krogu, ki ga lahko presekamo samo tako, da začnemo uživati dovolj vode dnevno. Za odraslega človeka je to 4 dcl na 10 kg teže. Najbolje je, da se čim več vode popije dopoldne, ko se telo čisti, oziroma pol ure pred vsakim obrokom 2x 2 kozarca vode ter 2 uri po obroku ter pred spanjem. Tako bomo zagotovili dovolj vode v telesu čez dan in noč. V vodi ne smejo biti prisotne sledi težkih kovin. Za neoporečeno vodo lahko montirate aqua C filter in ionizator vode.
Hormoni, ki se sprožijo v telesu ob stresu so: endorfini, kortizon, prolaktin, vazopresin in renin-angiotenzin. Pomembne celice kot so živčne celice, imajo veliko vazopresinskih receptorjev. Vazopresin je hormon, ki pri dehidraciji sodeluje pri varčevanju z vodo in njenim razporejanjem glede na prednostno listo. Živčne celice morajo ohranjati vodne poti v svojih celicah “plovne”. Da zagotovi vazopresin prehod samo ene molekule vode naenkrat skozi odprtinice, lahko stisne tekočino v določenem predelu. To lastnost imenujemo hipertenzija in je potrebna za enakomerno filtracijo vode v celice, a le v primeru, če ne zadošča prost pretok vode skozi celične ovojnice, v primeru dehidracije. Skratka tudi klasična hipertenzija je posledica premajhnega pitja vode oz. dehidracije.

OMEGA 3

Maščobne kisline omega 3 hranijo čustvene možgane in s tem preprečujejo in zdravijo depresijo. Pomembno je pravo razmerje med omega 3 in omega 6. Omega 3 izvirajo iz alg, planktona in listnatih rastlin, tudi trave. Omega 6 izvirajo iz žit, nahajajo se v rastlinskih oljih, živalskih maščobah, mesu živali, ki so bile hranjene z žiti. Ravnovesje med omega 3 in omega 6 bi moralo biti v prehrani 1: 1. V sodobni prehrani pa je razmerje 1: 10 ali celo 20 v korist omega 6, predvsem, ker živali vzrejene za meso hranijo z žiti. Depresije je manj v državah, kjer je v prehrani veliko rib, školjk, rakov. Omega 3 krepi srčni ritem, varuje srce pred aritmijami. (srčna koherenca pa je ena izmed dejavnikov, ki pomaga premagovati stres in depresijo.)
Omega 3 se nahaja v mastnih ribah kot je losos, tuna itd. Ker so evropski zakoni za gojenje rib precej bolj strogi kot ameriški, je tudi v gojenih lososih kar precej omega 3. Najboljše so najmanjše ribe, ki so na začetku prehranjevalne verige. So najmanj zastrupljene z živim srebrom, dioksinom in organskimi karcinogeni. To so skuše, sardele, sardine in slaniki. Rastlinski viri omega 3: laneno seme, ki pa ga lahko uživamo surovega, mletega ali prepraženega. Laneno olje vsebuje 50 % omega 3, a postane strupeno, če ga ne hranimo zaščitenega pred svetlobo in na hladnem. Omega 3 se nahaja v vsej listnati zelenjavi, največ ga ima portulak, špinača, alge,spirulina. Več omega 3 je v mesu divjih živali kot gojenih. Jajca kokoši iz talne reje imajo do 20x več omega 3 kot jajca kokoši, ki jih hranijo z žiti.

Maslo, smetano in polnomastne izdelek je treba jesti zmerno, ker z omega 3 tekmujejo za integracijo v celice. Izdelki, ki vsebujejo vitamin E so bolj zaščiteni proti oksidaciji, zaradi katere lahko olje postane neučinkovito ali celo toksično. Zato nekateri zdravniki priporočajo kombinacijo omega 3 in vitaminov C ( 1000 mg dnevno) in E ( do 800 enot dnevno) ter selen do 200 mikrogramov dnevno).

100 g skuš ima 2,5 g omega 3

100 g slanikov ima 1,7 g omega 3

100 g tunine ima 1,5 g omega 3

100 g celih sardel ima 1,5 g omega 3

100 g lososa 1,4 g omega 3,

Laneno seme 1 žlica 7,5, g

Repično olje 1 žlica 1,3 g

Orehi 1 skodelica 2,3 g

Portulak ena skodelica 475 mg

Špinača 1 skodelica 384 mg

Suhe alge, 1 žlica 268 mg

Spirulina 1 žlica 260 mg

Vodna kreša 1 skodelica 528 mg.

OPOZORILO : Ljudje, ki jemljejo izdelke proti strjevanju krvi kot je cumadin, ali en aspirin dnevno, ne smejo jemati več kot 1000 mg ribjega olja dnevno in se morajo o tem posvetovati z zdravnikom.

ALI STE VEDELI

Ali ste vedeli…
Tradicionalna tibetanska medicinska praksa postavlja diagnoze neravnovesja s tipanjem pulza na obeh rokah, ter pregledovanjem jezika in urina. Zdravijo samo z akupunkturo, tradicionalnimi zelišči in navodili za meditacijo.

Glavna naloga zdravljenja je “reprogramiranje” čustvenih možganov, da se prilagodijo sedanjosti, namesto, da se nenehno odzivajo na pretekla doživetja. Zato na splošno delujejo bolje metode, ki delujejo preko telesa in neposredno vplivajo na čustvene možgane, kot pa metode, ki temeljijo na jeziku in razumu, za katere možgani niso tako dojemljivi.

20 let je trajalo, da je FDA v ZDA spoznal koristnost litija pri zdravljenju bipolarne motnje razpoloženja ali poenostavljeno manično-depresivne-psihoze. Litij je naravna rudninska snov, ki blagodejno učinkuje na osrednji živčni sistem.

Odkritje, da želodčni čir povzroča bakterija H. pylori in se ga zato lahko pozdravi z antibiotikom, je bilo sprejeto šele, ko je avstralski zdravnik Barry Marshall, ki je to odkril, v besu pogotnil ampulo s koncentratom bakterij, da je dokazal, da ima prav. Res je dobil čir in ga tudi pozdravil ter potrdil svojo teorijo.

Z medicina ima obrnjen pogled na čustvene težave, saj se čudi, da ima depresija, stres in tesnoba telesne simptome. Govori o utrujenosti, pridobivanju ali izgubljanju kilogramov, nepravilnem bitju srca, kot bi šlo za telesne izraze čustvenih težav. Pri Tibetancih je drugače. Žalost, izguba samospoštovanja, občutek krivde, odsotnost zadovoljstva, so le duševni izrazi telesnih težav. Pravzaprav sta obe prepričanji zmotni. Čustveni in telesni simptomi so le dve plati iste stvari: neravnovesja v kroženju energije čija.

Maščobne kisline omega 3 hranijo čustvene možgane in s tem preprečujejo in zdravijo depresijo. Pomembno je pravo razmerje med omega 3 in omega 6. Omega 3 izvirajo iz alg, planktona in listnatih rastlin, tudi trave. Omega 6 izvirajo iz žit, nahajajo se v rastlinskih oljih, živalskih maščobah, mesu živali, ki so bile hranjene z žiti. Ravnovesje med omega 3 in omega 6 bi moralo biti v prehrani 1: 1. V sodobni prehrani pa je razmerje 1: 10 ali celo 20 v korist omega 6, predvsem, ker živali vzrejene za meso hranijo z žiti. Depresije je manj v državah, kjer je v prehrani veliko rib, školjk, rakov.

Proti depresiji pomaga gibanje bolj kot antidepresivi. Hoja ali tek, pri katerem se lahko še pogovarjamo, ne pa pojemo, je tisti, ki bo imel najboljši učinek. Najbolj važna je rednost vadbe, bolj kot kakšno obliko vadbe aerobno ali anaerobno si boste izbrali.

Stres in depresijo preprečuje čustvena higiena. Eno izmed pravil je ljubezen. Lahko si omislite domačo žival, hišnega ljubljenčka. Dokazano imajo ljudje, ki srbijo za žival zmanjšan krvni tlak, ker se na stres odzivajo pozitivneje. Krni tlak je celo v stresnih okoliščinah v mejah normale. V raziskavi so borzni posredniki, ki so dobili mačke ali pse bili uspešnejši pri nalogah, ki povečujejo stres kot npr. pri hitrem računanju na pamet, javnem nastopanju. Delali so manj napak, bolj upravljali svoja čustva in bili bolj zbrani.

Če imamo težave z depresijo postanimo prostovoljec, povežimo se v skupnost. Obudimo smisel življenja.

Vir: dr. David Servan Schreiber: Ozdravimo depresijo…, Ganeš, 2010