Mismozastvar » Razmnoževanje pelargonij

Razmnoževanje pelargonij

Pelargonije uvrščamo v več skupin: bršljanke, regalke, zonalke in dišeče pelargonije.

Naši balkoni in okenske police so bili letos obilo obsijani s soncem, tako da so nam rože bogato cvetele, če smo jih le primerno oskrbovali z vodo in gnojilom. Med njimi so še vedno najbolj pogoste pelargonije, ki jih ponavadi izbiramo za osončene lege, saj dobro prenašajo vroče poletne temperature in preživijo tudi ob malo bolj nerednem zalivanju.

Pelargonije izvirajo iz južne Afrike in so jih prek Anglije prinesli v Evropo. Uvrščamo jih v več skupin:

Bršljanke (Pelargonium peltatum), ki jih imenujemo tudi avstrijke, so povešave rasti. Ime so dobile po bršljanu podobnih mesnatih listih. Listi so v nasprotju z drugimi pelargonijami gladki.

Regalke (Pelargonium grandiflorum ali P. domesticum), pravimo jim tudi angleške, velikocvetne ali žlahtne pelargonije. Na Primorskem in Krasu jim rečejo tudi gorečke. Cvetovi so zelo veliki, živih barv.

Zonalke (Pelargonium zonale), pri njih je del lista – cona pogosto temneje obarvan z nagubanim listnim robom, od tod so dobile tudi ime. Cvetovi so združeni v okroglasta socvetja rdeče, rožnate, lila ali bele barve.

Dišeče pelargonije (Pelargonium graveolens), mednje sodi dobro znani roženkravt.

Čas je, da pomislimo na prihodnjo pomlad in razmnožimo balkonske rastline. Pelargonije lahko razmnožimo sami. Namesto da prezimujemo letošnje rastline, si mlade rastline vzgojimo vegetativno s potaknjenci.

Izberemo zdrave, vrhnje potaknjence, ki jih odrežemo tik pod tretjim kolencem. Na kolencu je namreč največ rastnega hormona. Potaknjence režemo z ostrim, čistim nožem. Popke in cvetove odstranimo, še boljše pa je, da izberemo poganjke brez cvetov.

Liste na tretjem kolencu odstranimo, zgornje liste pa, če so veliki, prikrajšamo za tretjino, da ni prevelikega izhlapevanja.

Pripravimo substrat, ki ga dobro namočimo. Pred potikanjem lahko rastline za boljše ukoreninjenje potisnemo v rastni hormon, dobimo ga v večjih vrtnih centrih.

V manjše lončke posadimo eno rastlino, v večje pa več rastlin ob robu, le dotikati se ne smejo. Potaknjence posadimo 1 do 2 cm globoko, ne več, da ne gnijejo.

Zalijemo jih šele po enem tednu, vmes pa jih lahko malo orosimo. Tako posajene rastline postavimo na svetlo in toplo mesto, pri okrog 20 stopinj.

Ko rastline poženejo in zrastejo novi listi, vemo, da so se ukoreninile. Presadimo jih posamič v lončke in prestavimo v hladnejši prostor, svetel, ne na neposredno sonce. Pazimo, da jih ne zalivamo preveč, izsušiti pa se zemlja tudi ne sme. Na tem mestu bodo počakale do marca, ko jih bomo presadili v večje lončke.

Rastline, ki smo jih vzgojili sami, bomo v maju posadili v cvetlična korita in jih po ledenih možeh ponosno postavili na ogled.