SPOZNAVANJE IN UPORABA ZDRAVILNIH ZELIŠČ-DELAVNO BESEDILO-UREJANJE SLEDI

ORIGINAL  LINK – http://www.dobrova-polhovgradec.si/doc/priponke/zdravilna%20zeli%C5%A1%C4%8Da.pdf

pripravila mag. Marjetka Ferlan

Narava nam na vsakem koraku ponuja polno bogastva, tudi zdravje. Jo znate uporabiti vsaj

toliko, da si lajšate tiste laţje in pogoste zdravstvene teţave kot so prehladi, kašelj, vročina,

manjše rane in odrgnine,

občasne bolečine v ţelodcu in podobne?

Zdravilna zelišča nabiramo v čistem okolju, daleč od prometa in industrije. Izbiramo travnike

in polja brez umetnih gnojil, ob čistih vodah in rekah.

Rastline nabiramo v sončnih dneh. Počakamo, da se posuši jutranja r

osa in se izogibamo

opoldanskemu soncu. Sušimo jih v senci na zraku. Korenine in plodove lahko

sušimo tudi

v

pečici pri temperaturi do 40 °C ali uporabimo bio

sušilnik. Suha zelišča hranimo v papirnatih

vrečkah z zaščito, steklenih kozarcih ali platnenih vr

ečkah. Za shranjevanje in nabiranje ne

uporabljamo plastičnih vrečk.

Pri rastlinah lahko nabiramo:

–

cvetove: v začetku cvetenja

–

liste: pred in med cvetenjem

–

korenine: v času mirovanja od pozne jeseni do pomladi

–

plodove: ko dozorijo

–

lubje: spomladi.

Zdravi

lne rastline lahko uporabimo na različne načine:

ČAJI

:

–

poparek

ali preliv: z vrelo vodo prelijemo zelišča, pokrijemo, počakamo 5

–

10

minut,

precedimo, po ţelji sladkamo, pijemo po poţirkih

–

h

laden izvleček: določeno količino zelišča namakamo

v mrzli vodi 10

–

12 ur,

precedimo, malo pogrejemo, po ţelji sladkamo, pijemo po poţirkih

TINKTURE:

esence ali

izvlečki: 10 dag sveţega zelišča in 1 l alkohola pustimo

stati 3 tedne

pri sobni temperaturi, medtem večkrat pretresemo. Potem precedimo in shranimo v steklenici.

Tinkturo uporabljamo do 3X dnevno po 15

–

20 kapljic s čajem ali vodo.

SIRUP:

Zelišče v medu ali sladkorju izloči tekočino, ki jo uporabljamo po ţli

čkah.

SOK:

s pomočjo

sokovnika iz zelišč lahko iztisnemo sok, ki ga uporabljamo po kapl

j

icah ali

z njim namaţemo obolele dele telesa.

MAZILO:

pripravimo iz posušenih ali sveţih zelišč, maščobe (rastlinsko olje, maslo, salo) in

voska

.

OBKLADKI:

–

sveţa a

li suha zelišča zmehčamo nad soparo in poloţimo kot obkladek na

obolelo mesto

–

rastlinsko kašo zavijemo v laneno krpo, oblogo pustimo na obolelem mestu tudi čez

noč

–

pripravimo glineni obkladek in obloţimo obolelo mesto.

ZELIŠČNE BLAZINICE:

sešijemo lahko bombaţno vrečko in jo napolnimo z različnimi

zelišči.

2

ZELIŠČA Z

DRAVIJO:

–

prehlad, pljuča: bezeg, vijolica, trobentica, trpotec, pljučnik

, slezenovec, janeţ,

preslica, bazilika, ţajbelj, hren

–

srce in oţilje: glog, melisa, roţmarin, luštrek, plahtica, trobentica, plešec, srčna moč,

lan, baldrijan, sivka, bela omela, vins

ka rutica, rman

–

ţelodec, jetra, ţolč: kopriva, bazilika, rman, ognjič, kolmeţ, angelika, tavţentroţa,

dobra misel, encijan

–

ţivčevje: baldrijan, kamilica, melisa, sivka, hmelj, dobra misel, šentjanţevka

–

presnova in odpornost: kopriva, regrat, rman, trpotec

–

ledvice, mehur: preslica, brezovi listi, zlata rozga, kopriva, gladeţ, hmelj, jesen,

luštrek, potrošnik, mrtva kopriva

–

rane: gabez, ognjič

.

Rastline prijetnega in blagega

okusa

Bolj aromatične rastline, ki jih

dodamo v manjši meri

Vse splošno

koristne

rastline

Rastline za

lepši izgled

mešanice

(cvetovi)

Zelo blage

Manj blage

Manj

aromatične

Bolj

aromatične

Malinov list

Robidov list

Jagoda list

Ribez list

Repik

Močvirski

oslad

Oreh list

Melisa

Oţepek

Trobentica

Kamilica

Cvetni listi

(bio

) vrtnic

Ranjak

Bezeg

Ameriški

slamnik

Monarda

Ognjič

Suhi

smrekovi

Sivka

Majaron

Šetraj

Roţmarin

Citronka

Kamilica

Rman

Njivska preslica

Regrat

Prava lahkota

Kopriva

Plahtica

Trpotec

Jetičnik

Plešec

Slez (ajbš)

Oves (zeleni)

Ameriški

slamnik

Trobentica

Kamilica

Cvetni listi

(bio) vrtnic

Ranjak

Bezeg

Ameriški

slamnik

Monarda

Ognjič

Rastline za hladen

namok

Rastline, ki j

ih uporabljamo

le za določene ljudi v

manjši meri

Zelo grenke

–

dodamo malo

Vitaminski

Slez (ajbiš)

Bela omela

Gozdni

slezenovec

Lučnik

Islandski lišaj

Šentjanţovka

Zlata rozga

Glog

Bezeg

Lipov cvet

Ţajbelj

Pelin

Tavţentroţa

Kordabenedikta

Šipek

Jerebika

Jagoda plod

Malina plod

Črni trn

Drenulje

Brusnice

Bezeg plod

SIRUP za odpornost:

1

l

cvetli

č

nega (ali gozdnega)

medu

1,5

kg limon

–

stisnimo sok

4

–

6 ţlic naribanega hrena (za otroke 4)

Vse sestavine dobro zmešamo in jih pustimo 4 dni odleţati

v steklenem kozarcu

.

UPORABA: Vsako jutro zauţijemo 1 ţlico tega sirupa (otroci 2x

dnevno eno cajno ţli

č

ko).

POMOČ PRI

PREHLADU

: Čebulo nareţemo na kolute ter polijemo s 4 ţlicami medu. Stoji

naj 2

uri, da se izluţi. Nato vsako uro zauţijemo po 1 malo ţli

č

ko sirupa (otroci na 2 uri 1

ţlico). Namesto čebule lahko uporabimo črno redkev.

3

KORENČKOV SIRUP Z LI

MONO IN MEDOM

5

dcl soka koren

č

ka

–

sveţe iztisnjenega

2 dcl vode

3 dcl medu

1 dcl soka limone

nekoliko cimeta v prahu in nageljnove ţbice (klin

č

ki)

Sok koren

č

ka in vodo zavremo, primešamo med in na blagem

ognju kuhamo še 15 min. Sirup

odstavimo z ognja in nekoliko

ohladi

mo, dodamo cimet, klin

č

ke in limono.

Sirup takoj

vlijemo v steklenice in hranimo na hladnem.

TRPOTČEV SIRUP NA OSNOVI SLADKORJA

Nad delovanjem trpotca proti kašlju in bolečinam v p

r

snem delu so vedno znova navdušeni

vsi, ki ga pripravijo. Pripravimo ga tako, da v (večji) kozarec za vlaganje

izmenično

polagamo plast rastlin in plast sladkorja.

Kozarec pokrijemo. Naslednji dan so se listi in

sladkor malo stisnili skupaj, zato kozarec

dopolnimo znova do vrha. Po originalnem receptu

bi morali nato kozarec za 3 mesece zakopati v zemljo, saj je pomembno, da je temno in stalna

temperatura. Kozarce lahko zavijemo v aluminjasto folijo ali časopisni papir ter ga postavimo

v klet za 3 mesece. N

ato sirup precedimo.

OGNJIČEVO MAZILO

Ognjiču bi lahko rekli tudi domači dermatolog oziroma tisti, ki nam lajš

a

praktično vse koţne

teţave. Tako si lahko z njim pomagamo ob ranah, udrgninah, podpludbah, pikih ţuţelk,

srbečicah, krčnih ţilah, suhi in razpo

kani koţi in podobno.

Potrebujejo: 32 g

čebeljega voska

,

170

g (2 dcl)

hladno stiskanega olivnega olja,

10 g

suhih cvetov ognjiča

V posodo zlijemo olje in

dodamo

zelišča. Vse skupaj počasi segrevamo na vodni kopeli

vsaj 1

uro, nato precedimo in olju dodam

o vosek. Ponovno segrevamo

dokler se vosek ne raztopi.

Ko se mazilo popolnoma ohladi, ga

nalijemo v posodice in

dobro zapremo.

Suhe cvetove ognjiča lahko nadomestimo s sveţimi, vendar jih vzamemo vsaj enkrat toliko

.

Uporabite lahko tudi

cvet

ove

kamilice,

rman

a

,

prave lakote.

TINKTURA AMERIŠKEGA SLAMNIKA ZA ODPORNOST

Ameriški slamnik je

trajnic

a

, ki zelo dobro uspeva pri nas. Uporabljamo celotno rastlino

–

od

korenin do stebel, listov in cveta. Zgornji del rastline reţemo, ko cveti, korenine pa pozno

jesen

i.

Ameriški slamnik je bistveno bolj učinkovit sveţ, zato iz njega pripravljamo tinkturo

oziroma alkoholni izvleček. Rastlino uporabite vsaj v 3 urah od rezanja, sicer počasi izgublja

zdravilno vrednost. Posušeni listi in cvetovi naj bi ohranili le nekje 3

0% zdravilne vrednosti.

Narezane sveţe liste, stebla in cvetove damo v (večji) kozarec za vlaganje in z njimi

napolnimo ½ kozarca. Prelijemo z alkoholom.

P

ostavimo na razmeroma toplo in bolj temno

mesto ter pustimo stati 3 tedne. Občasno pretresemo ali obr

nemo.

Tekočino nato precedimo.

Tinktura je uporabna vsaj 2 leti.

Tinkturo uporabljamo preventivno v času, ko je odpornost

najbolj na preizkušnji in sicer jemljemo 30 kapljic 3x na dan 3 tedne.

Na enak na

či

n lahko pripravljate tinkture tudi iz drugih zeliš

č. Načeloma velja, da uporabimo

10

da

g suhih zelišč (a

li vsaj 2x toliko sveţih) za 1

l 40 do 50% domačega ţganja, pustimo

stati 3 tedne in nato jemljemo

do

30 kapljic 3x dnevno.

Pater Ašič je svetoval pripravo

tinkture iz korenin koprive, regrata, zeli

rmana in trpotca, znano pod imenom KRRT tinktura.

4

GRENČICA ZA LAJŠANJE ŽELODČNIH IN ČREVESENIH TEŽAV

V vsaki domači lekarni pride prav tudi pripravek za lajšanje ţelodčnih in črevesnih teţav.

Kadar nas le ob

časno boli ţelodec, peče zgaga

si lahko pomagamo

z grenčinami. Te urejajo

delovanje prebavnih tokov in vplivajo na ravnovesje celotne presnove.

Uporabimo lahko

korenina encijana, tavţentroţa, rman, kamilica, islandski lišaj, brinove jagode, ognjič, zeleni

orehi (še predenj dozorijo), kordabenedikta, maj

aron.

Pripravimo po enakem navodilu kot v

prejšnem primeru.

OLJE IZ ZELENIH OREHOV ZA SONČENJE

Tudi kvalitetno olje za sončenje s sicer malo niţjim zaščitnim faktorjem si lahko pripravite

kar doma.

Potrebujete sveţe zelene orehe nabrane v času, ko je lupin

a še mehka (junija). Za

liter olja potrebujemo 10 drobno razrezanih zelenih orehov (1 oreh za 1 dcl olja). Vse skupaj

damo v kozarec ter pustimo stati 3 tedne na zmerno toplem in temnem mestu. Nato precedimo

in uporabimo.

Za osnovo

lahko uporabimo

jojobimo

olje

, olivno olje, mandljevo olje ali

kokosovo olje, ki pa ga je potrebno raztopiti na vodni kopeli in dodati vsaj polovico tekočega

olja (olivno, madljevo, jojobino, olje pšeničnih kalčkov,..) da dobimo primerno mazljivo

strukturo.

Olju lahko dodamo tudi

malo gela aloje vere ter nekaj kapljic eteričnega olja (npr.

sivke) za boljši vonj.

GLINENI OBKLADKI Z ZELIŠČI

G

lina skriva v sebi izjemne zdravilne moči. Kot obkladek nam lajša bolečine, celi gnojne rane

in čire ter odpravlja vnetja

–

skratka zelo priroč

na ob vseh bolečinah.

Za obkladke

uporabljamo samo sivo glino, izkopana iz čimvečje globine. Vedno uporabimo sveţo, staro

zavrţemo. Uporabljamo samo leseno ţlico!!

Ob bolečinah si pripravimo obkladek iz suhe gline ter nekaj ţlic TOPLEGA kisa

ali

vode

lahko tudi sirotke

.

Dodamo lahko zdrobljeno zelišče.

Glino in tekočino vmešamo v gosto

zmes in s tem premaţemo platneno krpo 1

–

2 cm debelo. Damo na obolelo mesto, pokrijemo in

zadelamo s toplim pregrinjalom. Na obkladek lahko poloţimo tudi topel termofor,

saj se glina

namreč zelo hitro hladi. Obkladek običajno pustimo preko noči. Če se uporablja obkladek za

celjenje gnojnih ran, ga menjamo vsako uro. Obkladek lahko predčasno odstranimo, če

bolečina postane močnejša ali pa ga uporabljamo krajši čas.

Glina p

a ni le za obkladke, izredno priporočljivo je tudi njeno pitje. S pitjem posebne

prečiščene gline si čistimo telo in si lahko pomagamo pri zakisanosti telesa. 3

–

tedensko pitje

gline na leto se priporoča vsakomur. Pripravimo pa jo tako, da zvečer 1 leseno ţ

lico

prečiščene gline vmešamo v kozarec vode in pustimo preko noči. Zjutraj premešamo in

spijemo še na tešče.

VIRI:

Ašič S. Pomoč iz domače lekarne

Jamnik

M.

Zdravilna zelišča v vsakdanji uporabi

Pedrotti W. Zeliščni pripravki za boljše ţivljenje

Willfo

rt R. Zdravilne rastline in njih uporaba

Treben M. Zdravje iz boţje lekarne