Znebimo se plesni!

V marsikaterem stanovanju je tudi letos zacvetela plesen. Za popolno odpravo moramo sanirati vse toplotne mostove na obodu stavbe. Kjer to finančno ali konstrukcijsko ni možno, uporabimo ukrepe za zmanjšanje plesni. Teh je kar nekaj … Vedno začnemo z organizacijskimi ukrepi, ki so brezplačni. Če ti ne »primejo«, nadaljujemo z malimi investicijami, zaključimo pa z odpravo vzrokov za nastanek plesni.

Odprava vzrokov

Plesen je – podobno kot vročina pri človeku – le vidni znak napak stavbe. Pojavi se, ko je vlage v zraku več kot 80 %, zato z različnimi ukrepi – spremljamo jih s higrometrom – vzdržujemo relativno zračno vlago med 40 in 60 %, idealna je 50 %. Za nižanje imamo na voljo tri ravni ukrepov, izbiro »zdravila« pa prilagodimo težavnosti »bolezni«. Brezplačni organizacijski ukrepi so učinkovito prezračevanje, odstranjevanje vzrokov nastanka vlage in odmik pohištva od zunanjih sten. Te ukrepe sicer priporočamo vedno, ne glede na težave s plesnijo. Če ne prinesejo želenega rezultata, posežemo po malih investicijah. Sem uvrščamo ogrevanje bivalnih prostorov na višjo temperaturo, pogostejše prezračevanje ali uporabo razvlaževalca zraka. Večja investicija, a najboljša rešitev, je odprava vzrokov, kar pomeni ovoj stavbe brez toplotnih mostov. Sem spada tudi centralni prezračevalni sistem z rekuperatorjem. Šele po trajni odstranitvi vzrokov se lotimo čiščenja plesni in obnove zidnih opleskov.

Viri vodne pare v stanovanju

Povprečna 4-članska družina »pridela« v 24 urah 10–15 litrov tekočine.

• V mirovanju oddamo z dihanjem in znojenjem 50–100 g/h, če spimo 8 ur, je to 4–8 dl.
• Med zmernim delom oddamo povprečno 100 g/h, med napornim okrog 200 g/h.
• Med kopanjem ene osebe v kopalni kadi gre v zrak 1100 g, med tuširanjem pa 1700 g (1,7 litra).
• Kuhanje proizvede 400–900 g/h.
• Odprt akvarij odda okrog 180 g/h, kar pomeni več kot 4 litre v 24 urah.
• Ena lončnica odda 15–25 g/h.
• Sušilni stroj (4,5 kg) odda 50–200 g/h.
• Pomivalni stroj nam ovlaži zrak za 200 g na cikel pomivanja, pralni stroj pa za 200–350 g na cikel pranja.

Organizacijski ukrepi

Ker so enostavni, brezplačni in učinkoviti, jih uporabljamo vedno, ne glede na težave s plesnijo.

• Učinkovito prezračevanje (3–4-krat dnevno, vedno za 2–4 min, vedno na prepih celotna etaža) je najbolj učinkovito »zdravilo«.
• Odstranjevanje vzrokov nastanka notranje vlage – kondenzirane na toplotnih mostovih oboda stavbe – ali zunanje (zamakanje, hidroizolacija) je enostavno pri notranji, težje pri zunanji vlagi. Pri notranji odstranimo vir (rože, akvarij, sušenje perila …) v celoti, pri ostalih ga skušamo zmanjšati. Tako po tuširanju odpremo okno kopalnice za 2–4 min in takoj spravimo ven vso »pridelano« vlago. Pri kuhanju vključimo kuhinjsko napo ali odpremo bližnje okno.
• Odmik pohištva od zunanjih sten za najmanj 5 cm je nujen povsod, kjer je zadaj plesen. A ni dovolj le odmik od stene, saj moramo pohištvo tudi dvigniti za najmanj 5 cm. S tem omogočimo vertikalno strujanje zraka med tlakom in steno ter pohištvom. Ta zrak nam namreč odvaja vlago iz »mrtvih kotov«.

Male investicije

Stroškovno so različne, a nujne, če z organizacijskimi ukrepi ne uspemo znižati vlage pod 70 %. Nujno pa je spremljanje deleža relativne vlage v zraku s higrometrom.

Ogrevanje na višjo temperaturo nam niža % relativne vlage v zraku. Če izhodiščno temperaturo 22 °C dvignemo na 44 °C, se nam % relativne vlage prepolovi. To se v praksi ne počne, saj želimo le preprečiti plesen, ki se pojavi pri vlagi nad 80 %. Ker nam vsaka višja °C zniža delež relativne vlage za 2,5 %, nam običajno dvig temperature za nekaj stopinj zadostuje. Pri 4 stopinjah (26 °C namesto običajnih 22 °C) znižamo delež relativne vlage za 10 %, kar je običajno tudi dovolj. Ta ukrep moramo vedno kombinirati z rednim prezračevanjem na 1 uro (2–4 min, prepih, vsi prostori) in spremljanjem stanja na higrometru.

Razvlaževalec zraka uporabimo v primerih, ko vzroka zračne vlage ni mogoče odstraniti. V tem primeru uporabimo električnega. Skozenj struja vlažen zrak, ki na kondenzacijski enoti oddaja vlago. Ta gre v zbiralnik, iz katerega jo odlijemo. Njihova cena je med 200 in 400 €, odvisna je od zmogljivosti. Cenejši imajo kapaciteto okrog 10 litrov na 24 ur, močnejši okrog 20 litrov.

Večje investicije

Kljub temu, da je investicija (pre)velika, je strošek smiseln, saj nam zagotovi kakovostno življenje, od plesni pa se poslovimo za vse večne čase. Oba ukrepa je treba dobro načrtovati, vgraditi in vzdrževati, na voljo so tudi subvencije in krediti Eko sklada.

Toplotna izolacija oboda stavbe naj ima danes (2014) 15 cm izolacije v tlaku proti raščenemu terenu ali neogrevanemu prostoru (klet), na obodnih stenah (fasadi) 20 cm, na stropu proti hladni podstrehi 30 cm, v strehi podstrešnega stanovanja pa 40 cm. Navedene debeline veljajo za vse izolacije starejšega tipa (kamena in steklena volna, stiropor), ki imajo lambdo 0,041 W/m²K. Debelina je pomembna, še bolj pa izdelava brez toplotnih mostov. Na NEP Slovenija sta slabim primerom namenjeni rubriki »Črna točka« in »Energetski kiksi«.

Vgradnja centralnega prezračevanja z rekuperatorjem je nujna v pasivni ali nizkoenergijski hiši, vse pogosteje se zanjo odločajo tudi lastniki »navadnih« hiš. Dobro načrtovan, izveden in vzdrževan sistem nam zagotavlja vedno enako kakovost in vlažnost zraka, brez vonjav, prahu, prepiha ali šumenja. Sistem lahko primerjamo s svojimi pljuči, ki jih uporabljamo vse življenje. Tako tudi rekuperatorja nikoli ne ugasnemo.

Odstranitev plesni

Ko smo uspešno odpravili vzroke nastanka plesni z enim ali več opisanih ukrepov, se pred opleskom lotimo še odstranitve plesni z enim od namenskih kemijskih preparatov. Pri vseh sta potrebni previdnost pri delu ter zaščita telesa, rok, ust in oči. Predvsem pa je treba prebrati navodila, saj so to agresivne kemikalije. Po opravljenem delu je obvezno prezračevanje prostorov tudi zato, da se odpravi neprijeten vonj. Zelo uporabna je tudi nerazredčena varekina. Plesen odstrani tudi 3% mešanica salicilne kisline in alkohola, ki ni agresivna kot (recimo) varekina, deluje pa učinkovito.