SNEŽNI VTISI

DANES ŠLA SEM MALO VEN,
V MRZEL, ZIMSKI DAN MEGLEN.
PRIDEM DOL, NA HIŠNI PRAG,
DO SNEGA JE LE KORAK.

MENI ŠLO JE KAR NA SMEH,
TOLIKO GA JE NA TLEH.
FANTJE KIDALI SO GA,
JAZ PA SEM JIH GLEDALA.

A, ČE HOČEJO OD TOD,
MORAJO ODKIDAT POT,
JAZ PA SEM LAHKO DOMA,
SAJ SEM UPOKOJENA.

KO BO ZUNAJ BOLJ TOPLO,
IN ME ZEBLO VEČ NE BO,
BOM NA SNEŽNO ODEJO ŠLA,
IN JO BOM – ODKIDALA.