ZORENJE ZELENIH PARADIŽNIKOV

Če že poteka debata o zorenju paradižnikov na pultu, lahko povem nekaj o tem, kakšen mora biti nedozorel paradižnik, da bo sploh imel šanso dozoreti notri. Tukaj je govora o plodovih, ki jih poberemo pred napovedanim mrazom, da nam ne propadejo na rastlini…

Torej, prvi pogoj je, da je kožica svetleča in ne mat. Mat paradižniki še niso dosegli polne velikosti. Drugi pogoj je, da je patradižnik dosegel velikost tipično za posamezno sorto. Tretji pogoj pa je, da so semena znotraj paradižnika že zrela, ker paradižnik pač zori odvznoter navzven.

Kako vemo, da so semena že zrela? Najlažje je paradižnik prerezati, a tak nam potem ne bo dozorel.
Paradižnik ob zrelosti semen razvije na ‘popku’ ploda tipično belo zvezdo.

Plodovi, pobrani v tej fazi, bodo dozoreli na pultu v roku nekaj tednov do meseca in pol. S takimi plodovi si bistveno podaljšamo sezono domačih paradižnikov, ko jih na vrtu že dolgo ni. Take plodove lahko hranimo v gajbicah.

Potem sta tukaj še dve fazi, ki sta seveda še boljši za pobiranje plodov za zorenje, druga je, ko na plodu opazimo vsaj najmanjšo količino barve, kar kaže na začetek zorenja plodovega mesa. Do zrelega plodu rabimo nekje teden do dva…

Tretja faza pa je , ko je barva že lepo vidna na vsaj tretjini plodu. Tak plod bo dozorel v roku nekaj dni do enega tedna.

Pri drugi in tretji fazi priporočam, da so plodovi na vidnem, najboljše na kuhinjskem pultu, kjer krasno dozorijo, če so razporejeni v enem sloju. Obrnjeni naj bodo narobe, na ‘ramena’ (kjer je pecelj), ker tako zmanjšamo tlačenje plodov in ostale poškodbe…