Vlada z eno nogo že na poti v brezno
Avtor: Marjeta Kralj
8. maj 2013
Krizni davek bo prizadel predvidoma vse, ki imajo mesečne dohodke višje od 622 evrov. Glede na izkušnje iz tujine bi se na račun novih davkov število brezposelnih lahko povečalo za 10 do 20 tisoč. Umar napoveduje, da bo dvig DDV povsem izničil napovedano gospodarsko rast v letu 2014.
Vsak posameznik s povprečno mesečno plačo, ki je po zadnjih statističnih podatkih za mesec februar znašala 982,68 evra neto, bo samo v okviru protikriznega davka državi pomagal reševati javne finance s skoraj 118 evri dodatnega denarja na leto ali 9,83 evra na mesec (1 odstotek plače).
Medtem ko naj bi protikrizni davek zaobšel tiste, ki na mesec zaslužijo manj kot 622 evrov neto, smo na osnovi štiristopenjske dohodninske lestvice za letošnje leto in na osnovi doslej znanih informacij o protikriznem davku tudi izračunali, da bi tisti v tretjem davčnem razredu, ki zaslužijo najmanj 1581 evrov neto na mesec, morali plačati najmanj dodatnih 379,44 evra na leto ali vsaj 31,62 evra na mesec (2 odstotka plače). Tisti v najvišjem davčnem razredu, ki na mesec zaslužijo najmanj 5910 evrov neto, bi za protikrizni davek državi odšteli najmanj 2127,6 evra na leto ali vsaj 177,3 evra svojega mesečnega dohodka (3 odstotke plače), začenši s 1. julijem letos.
10 do 20 tisoč dodatnih brezposelnih
Večina delovno aktivnega prebivalstva bi po izračunih vlade Alenke Bratušek državno blagajno na letni ravni oplemenitila s 300 milijoni evrov dodatnega denarja. Če državni zbor jutri potrdi osnutek programa stabilnosti, ki ga je vlada v ponedeljek predstavila koalicijskim partnerjem, danes pa ga bodo spoznali še socialni partnerji in opozicijske stranke, si vlada po informacijah, ki so pricurljale v javnost, obeta še dodatnih 250 milijonov evrov na leto iz naslova povišanega davka na dodano vrednost (DDV). Splošno stopnjo DDV namerava z letom 2014 povišati za dve odstotni točki, z 20 na 22 odstotkov, znižano pa z 8,5 na 9,5 odstotka.
Toda v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) svarijo pred grožnjo, da so načrtovani prilivi v proračun povsem nerealni, saj napovedani novi davki predstavljajo coklo razvojnemu zagonu in lahko ob že tako pešajoči potrošnji v državi sprožijo novo spiralo varčevanja. V komentarjih, kakšne posledice bosta na trg dela, potrošnjo in gospodarsko aktivnost imela protikrizni davek in nato še povišanje DDV, so ekonomisti skopi. Tako dr. Mitja Čok kot dr. Vasja Rant (oba z ljubljanske ekonomske fakultete) sta podobno opozorila, da so »za tovrstne komentarje potrebni izračuni na podlagi konkretnih številk, vse drugo so lahko zgolj pavšalne ocene«. Da je o konkretnih učinkih vladnih ukrepov težko govoriti, meni tudi ekonomist dr. Janez Malačič, saj »tudi sami ukrepi niso bili zasnovani na ekonometričnih študijah«.
Politika je preveč popuščala posameznim interesom
Zato pa je na osnovi izkušenj držav, ki so take in podobne ukrepe že sprejemale, dr. Malačič ocenil, da se bo zaradi predlaganih ukrepov vlade število zaposlenih v tem in prihodnjem letu najverjetneje še dodatno znižalo za 10 do 20 tisoč. Da bo prišlo do povečevanja brezposelnosti, saj bo protikrizni davek neposredno in občutno povišal že tako visoke stroške dela, s tem pa občutno poslabšal konkurenčno sposobnost slovenskih podjetij, je poudaril tudi izvršni direktor Hidrie Iztok Seljak. »To bo še posebno prizadelo izvoznike, ki predstavljamo ključno zdravo jedro slovenske ekonomije,« je opozoril.
Dr. Malačič je zatrdil, da po implicitnem davku na delo Slovenija po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2011 ne odstopa bistveno od povprečja EU in evrskega območja. Le implicitni davek na potrošnjo je pri nas nekoliko višji od evropskega povprečja, medtem ko je implicitni davek na kapital opazno nižji od povprečja evrskega območja. Ključni problem na trgu dela pri nas, ki so ga spregledale vse slovenske vlade v zadnjih 15 letih, je po njegovih besedah neusklajenost med stroški dela (tudi plačami) in produktivnostjo, ki je naraščala mnogo počasneje kot plače. »To ne pomeni, da so plače absolutno previsoke, in tudi ne, da se da z njimi zlahka živeti. To pomeni, da se je preveč popuščalo številnim pritiskom v smeri povečevanja plač, od sindikatov, poklicnih in drugih cehov in interesnih skupin pa vse do neuspešnih direktorjev podjetij v državni lasti,« je opozoril dr. Malačič.
Pri tem je dr. Janez Malačič kot problematično med drugim izpostavil minimalno plačo, ki se je v letu 2010, »najbolj neprimernem času hude krize, močno povečala in izdatno prispevala k zmanjšanju zaposlenosti«. Leta 2011 je tako znašala 47,1 odstotka povprečne plače, medtem ko je povprečje EU (glede na znane podatke) ležalo pri 38,3 odstotka. Prav tako problematična je po besedah dr. Malačiča pri nas izjemno visoka obdavčenost izobraženih delavcev, kot so recimo inženirji ali zdravniki, ki jih bo protikrizni davek še dodatno prizadel, po mnenju GZS celo najbolj, zato je pričakovati njihovo množično odhajanje v tujino. Dohodninska lestvica je namreč sestavljena tako, da posameznik že s povprečno plačo pade v tretji najvišji dohodninski razred (od štirih), ki pa bo tudi v okviru protikriznega davka bolj obdavčen kot razred pred njim (za eno odstotno točko). Je pa treba pri tem treba poudariti, da namerava vlada dohodninsko lestvico še pred uvedbo protikriznega davka nekoliko preoblikovati.
Dvig DDV bo izničil gospodarsko rast
Prav zmanjševanje kupne moči prebivalstva z uvajanjem protikriznega davka in poviševanjem DDV, ki bo vodilo v zmanjšanje potrošnje, bo še dodatno prizadelo slovensko gospodarstvo, s tem pa tudi predvideni pozitivni priliv v državni proračun spremenilo v negativnega, je opozoril Seljak. In dodal, da bo »splošen dvig cen relativno najbolj prizadel prebivalstvo z najnižjimi dohodki, kar je glede na trenutno socialno stanje v Sloveniji povsem neprimerno«. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je na podlagi simulacijskega modela izračunal, da bi samo dvig DDV pravzaprav izničil napovedano gospodarsko rast v letu 2014 (v pomladanski napovedi Umarja je rast BDP v letu 2014 ocenjena na 0,2 odstotka, dvig DDV pa bi to rast zmanjšal za okoli 0,2 do 0,3 odstotne točke). Ob tem so na Umarju opozorili, da bi se glede na modelske simulacije gospodarska slika najbolj poslabšala v primeru, če ne bi sprejeli nobenih ukrepov za uravnoteženje javnih financ. »V tem primeru bi proračunski primanjkljaj narasel do te mere, da ga ne bi bilo mogoče več financirati s pomočjo tujih trgov,« so zapisali.
Glede na zaostrene ekonomske razmere, že večletno padanje razpoložljivega dohodka prebivalcev in pričakovanja, da se bo v prihodnjih letih to še nadaljevalo, na Umarju tudi pričakujejo, da gospodarstvo dviga DDV ne bo v celoti prelilo v višje cene proizvodov in storitev. Ob predpostavki polovičnega prenosa povišanega DDV na cene bi tako inflacija v letu 2014 dodatno poskočila za približno 0,6 odstotne točke. Pri tem je že po prvih odmevih jasno, da skoki cen ne bi bili na vseh področjih enako veliki. Tako je na primer Ladislav Jaki z novomeške komunale povedal, da podjetje nima več notranjih rezerv in bi povišanje DDV za komunalne storitve z 8,5 odstotka na 9,5 odstotka v celoti preneslo na uporabnike. »Za štiričlansko družino, ki za komunalne storitve brez čiščenja in odvajanja odpadnih komunalnih voda plačuje povprečnih 26 evrov na mesec, bi to pomenilo za okoli 0,26 evra višjo mesečno položnico. Družina, ki plačuje tudi kanalščino in odvajanje, pa bi namesto povprečnih 45 evrov plačevala še 45 centov več.« Na drugi strani je direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek zatrdil, da zaradi napovedanih novih davkov naslednje leto ne bodo dodatno dražili festivalskih vstopnic, saj na »vstopnice tako ali tako ni davka«.
O pravih problemih niti črke
Protikriznim davkom se prebivalci Slovenije očitno ne bodo mogli izogniti, pravi dr. Malačič. »Toda primerno bi bilo na volitvah kaznovati politike, ki niso sposobni kakovostno opravljati dela, za katera se tako zagnano in nekritično potegujejo, če jim že ne moremo zaračunati stroškov napak, ki so jih zagrešili v preteklih letih in desetletjih,« dodaja. Kot je še dejal, se naši »veliki problemi na področju obdavčenja veliko bolj skrivajo v zelo razširjeni sivi ekonomiji, v neprijavljenem delu (na črno), še vedno tudi v študentskem delu in še v nekaterih drugih oblikah izogibanja davkom vključno s kriminalom in prenašanjem sredstev v davčne oaze. Na teh področjih v vladnem paketu ni praktično nobenih ukrepov.« Tako kot nacionalni reformni program in koalicijska pogodba ne rešujeta ključnega problema slovenskega političnega in poslovnega življenja, to je korupcija v svoji najhujši obliki, v obliki sistemske korupcije, je opozoril sociolog dr. Urban Vehovar z Univerze na Primorskem. »Dokler to ne bo rešeno in dokler ne bo vlada tega začela reševati prioritetno, so vsi njeni ukrepi popolnoma nesmiselni, saj na popolnoma gnilem temelju ne morete graditi,« je poudaril.
So pa načrtovani novi davki, še posebej dvig DDV, že sprožili polemike ne le v parlamentarni opoziciji, temveč tudi v sami koaliciji. Koalicijskima strankama SD in DL je sporen zlasti dvig znižane stopnje DDV, zato napovedujejo, da bodo storili vse, da državi davka na dodano vrednost ne bo treba poviševati.
»DDV je eden zadnjih ukrepov, ne prvi, saj bo pomenil manjšo porabo in s tem manjši priliv davkov v državno blagajno,« je prepričan tudi Franc Bogovič, prvak SLS, ki za vladne ukrepe, zapisane v osnutku programa za stabilizacijo, ugotavlja: »Uničujejo slovensko gospodarstvo, delavca, obrtnika, podjetnika in kmeta. Torej vse tiste, ki so v preteklosti že plačali najvišjo ceno krize.« Kritičen je tudi Andrej Vizjak iz SDS: »Predlog protikriznih ukrepov je neuravnotežen. Bistveno več govori o novih obremenitvah gospodarstva in ljudi, ki ustvarjajo, ne pa o zniževanju stroškov, zlasti neproduktivnih odhodkov države, o racionalizaciji državnega sektorja. Vsi predvideni ukrepi dušijo gospodarsko aktivnost. To je napačna pot.«
Vrag jemlje šalo
Drži, da v evropski komisiji narašča zaskrbljenost, da notranji spori ovirajo sposobnost države, da reši bančni sektor in se izogne prošnji za mednarodno pomoč, je ponedeljkovo pisanje britanskega časnika Financial Times za Dnevnik potrdil dobro obveščeni vir v Bruslju. Potrdil je tudi, je v ospredju pozornosti nesodelovanje med slovenskim finančnim ministrstvom in centralno banko, ki je odgovorna za nadzor finančnega sektorja in naj bi ovirala napore nove vlade za očiščenje. Čeprav je Simon O’Connor, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna včeraj zanikal, da bi potekali kakršni koli pogovori o programu pomoči za Slovenijo, je naš vir opozoril, da komisija ne »bo govorila na pamet«, ampak bo najprej pozorno preučila, kaj je zapisano v programu stabilnosti in reformnem načrtu ter kdaj in kako naj bi vse to uresničili, šele nato bo ukrepala. Enako je O’Connor opozoril, da bo komisija priporočila za ukrepanje predstavila 29. maja, ko bo odločila tudi o morebitni sprožitvi postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. »Skrajni čas je, da se politika loti dela in namesto govorjenja tudi nekaj naredi, kajti časa nam zmanjkuje,« je poudaril naš vir.
9,83 evra na mesec bo moral vsak posameznik s povprečno mesečno plačo, ki je februarja znašala 982,68 evra neto, v okviru protikriznega davka državi plačati državi.