PSIHA

Že kar dosti časa so znanstveniki sumili, da stres in depresija na nek način zvišujeta možnost razvoja kužnih bolezni pri sodobnem človeku. Statistika je nakazovala povezanost stresa in (ali) depresije z nastankom raka, pa tudi z predčasno umrljivostjo ljudi na splošno. Tako je nastalo novo znanstveno področje, ki raziskuje povezavo med živčnim sistemom, ki je odraz psihičnega stanja posameznika, in imunskim sistemom: – psihoneuroimunologija. Raziskovalci so odkrili, da v stresnem stanju človeško telo začne prekomerno izločati adrenalin, ta pa mobilizira vse telesne energetske rezerve. Toda stres povzroča konstantno stanje “alarma”, posledica tega pa je, da se prej omenjene energetske rezerve izrabijo, kar pomeni pomanjkanje protitelesc, ter upad števila in sposobnosti limfocitov. Ker pa so možgani preko živčevja direktno povezani z organi imunskega sistema (kostni mozeg, vranica, thymus, bezgavke..), potem stres ali depresija neposredno vplivata na njihovo delovanje.
Zadeva postane še zanimivejša, če vzamemo pod drobnogled neuropeptide, ko se proizvajajo v možganskih celicah ter drugod v telesu. Na podoben način, kot imunski sistem komunicira sam s seboj preko interleukinov, tudi možgani za komuniciranje s seboj in preostalim telesom, uporabljajo hormonom podobne neuropeptide. Celice imunskega sistema nosijo recepetorje za različne možganske neuropeptide.Kadar smo srečni, možgani proizvajajo posebne neuropeptide. Ko ti prispejo do prej omenjenih receptorjev v celicah imunskega sistema, ima za posledico izgradnjo in ojačitev telesne odpornosti. Podobno se dogaja tudi v primeru, ko smo potrti in žalostni, takrat se stvari zasučejo v nasprotno smer, naš imunski sistem slabi in preneha delovati.
Toda ta komunikacija ne deluje zgolj v eni smeri, saj imajo možganske celice prav tako receptorje za interleukine in interferon, ki jih proizvajajo limfociti, ti komunicirajo direktno z možgani v povsem svojem jeziku.

Stres

To je odgovor našega telesa na tisto, kar zahtevamo od njega, najsi gre za pozitivne, ali pa za negativne zahteve. Več kot 40 odstotkov ljudi zboli za neko bolezen, kot rezultat posledice stresa. 75-90% vseh obiskov pri splošnem zdravniku so povezani s posledicami stresa.
Ko pridemo v stresno situacijo, hipothalamus odda adrenalnim žlezam povelje, da le-te pričnejo izločati korticosteroide. S tem se pospeši metabolizem, ki telesu priskrbi dodatno energijo. Hkrati pa sluznice pričnejo izločati ACTH hormon, na podlagi tega adrenalne žleze pričnejo izločati epinephrine in norepinephrine, ki podaljšajo telesno borbeno držo. Če se stresna situacija predolgo zadrži, potem čutimo utrujenost, razdražljivost, depresijo, tesnobo. Lahko imamo težave pri spanju, apetitu, zvišan krvni pritisk, nespečnost, bolezni srca in žilja, težave z ledvicami, prehlad, astma, infarkt.
Stres sumijo, da je glavni vzrok smrti pri ljudeh, povezan z boleznimi srca, rakom, bolezni pljuč, prometnih nesreč, ciroze jeter, samomorom.
Ko se rezerve energije izpraznijo, potem človek zboli za srčno-žilnimi boleznimi, rakom, boleznimi prebavil, kože, nevrološkimi boleznimi, nastanejo preblemi z imunskim sistemom (od prehlada, herpesa, do artritisa, raka in aidsa).

Depresija

Čeprav je depresija nekaj povsem drugega, kot stres, so rezultati so za naš organizem enaki. Naše telo je produkt naših misli. Naše celice imajo receptorje za različne nevrohormone, ki nastajajo v našem telesu. Ko smo srečni, takrat se izdeluje sklop določenih nevrohormonov, ki jih poberejo receptorji celic imunskega sistema in takrat se ta sistem dvigne na višji nivo. V obratnem priemeru pa se sistem obrne v drugo smer in se imunski sistem dobesedno zaklene. Torej nas negativne misli v resnici usmrtijo.

Zdravila

V ZDA se največkrat za tovrstne težave predpisuje “Prozac”. Milijoni dolarjev vloženih v reklamiranje tega zdravila je ljudem v težavah dalo občutek, da obstaja “čudežno” zdravilo. Seveda je resnica daleč od tega. Prozac povzroča manije in deluzije, v določenih odstotkih lahko močno zviša agresivno vedenje pri uživalcih, poleg tega pa naj bi bil poglavitni razlog pri samomorih. Prozac in njemu podobna “zdravila” so bila vpletena v različne tragedije v ZDA ( Columbine).

Naravna zdravila

Seveda pa obstaja kopica naravnih zdravil, ki pozdravijo ali pa ublažijo težave, povezane z depresijo.
– valerian (špajka), korenika- že stoletja se ga uporablja za zdravljenje živčne napetosti in napadov panike. Deluje pomirjajoče na naš živčni sistem
– kava kava – deluje sproščajoče, lajša stres, pomaga pri tesnobah, odpravlja glavobol in bolečine v hrbtu. Je naravni nadomestek za valium.
– lobelia- deluje natispazmično in kot sedativ
– šentjanževka – imenujejo ga tudi naravni prozac, sprošča stresne situacije, tesnobo in napetost. V Nemčiji ga prodajo več, kot pa prozaca.
– black cohosh- uporabljali so ga že Indijanci, pomaga pri nervozi in spazmih, tudi zniža srčni pulz.
– skullcap, hops, mačja meta- delujejo kot pomirjevala, sedativ in pomaga pri spanju.

“Čiščenje” naše glave

Največ pa lahko storimo zase povsem sami, brez tuje pomoči. Na to temo obstaja veliko tovrstne literature. Tudi brez poglobljenega študija lahko storimo veliko, če:

– meditiramo

meditiramo sede (lahko tudi v naravi, na soncu in na svežem zraku), naš hrbet mora biti zravnan, položimo dlani na kolena, da so te odprte in obrnjene navzgor, zapremo oči in prisluhnemo našemu dihanju. Dihajte sproščeno, medtem pa si predstavljajte, kako zrak ob vdihu vstopa v naša pljuča in kako izstopa iz njih ob izdihu. In to je dovolj. Vajo delamo večkrat na dan, po nekaj minut.

– vizualizacija

ko prenehamo z meditacijo, se za nekaj minut sprostimo in pričnemo z vizualizacijo. Predstavljate si svoje telo, kot da je narejeno iz zdravilne svetlobe. Predstavljajte si svetlobo, ki prihaja od zunaj in penetrira v naše telo in zdravi vsako celico v telesu. Če ste bolni, potem se pri tem koncentrirajte na zdravilno svetlobo, ki prodira v oboleli del telesa.

– afirmacija

nekatere besede so dobesedno nevarne za naše življenje, če jih prepogosto omenjamo v zvezi s samim seboj (bojim se.., ne morem., nimam moči, volje.); zato moramo pričeti uporabljati pozitivne besede ( sem veselje.., sem mir., sem zdravje., sem svetloba.), s tem bomo spremenili tudi sam odnos do sebe (tudi v fizičnem smislu). Izberemo si afirmativne besede (rad se imam., sem zdrav.., sem neuničljiv.), jih zložimo v ritmično obliko, tako da jih lahko uskladimo s svojim korakom, ali dihom. Odidemo na krajši popoldanski izlet v naravo (park), hodimo in nenehno ritmično izgovarjamo afirmativne beseda (lahko tudi na glas).
Poznani so primeri, ko so se težki bolniki odpravili za nekaj dni v samoto narave, ponavadi na kako goro, povsem sami. Ves ta čas so si med hojo ponavljali ritmične besede afirmacije. S takega izleta so se vrnili ozdravljeni!

WordPress Themes