VI, TAM ZGORAJ, DOST’ JE SNEGA!!!  

SONCE SE JE POKAZALO;
SEDEM DNI SE JE SKRIVALO;
ZIMA JE POGUM DOBILA,
NAM VASICO ZASNEŽILA.

VSAK DAN NAVSEZGODAJ ZJUTRAJ,
SMO POD SNEGOM SE PREBUJAL’,
IN ZA ZAJTRK SNEG METALI,
NA VSEZGODAJ ŽE GARALI.

SEM DOMA NAD STRMIM BREGOM;
CESTA JE PREKRITA S SNEGOM;
PLUG SE SEM IN TJA POJAVI,
DA NAM S CESTE SNEG POSPRAVI.

AVTO JE POD MILIM NEBOM,
VES ZATRPAN S TEŽKIM SNEGOM,
ZJUTRAJ, KO SI VES ZALIMAN,
PA NAJ GREM IN SNEG ODKIDAM.

OPA, BATO, TO NE BO ŠLO,
KIDANJE NI DOBRODOŠLO,
KER UTRUJENA SEM MAMA,
JAZ SNEGA NE KIDAM SAMA.

RADA PA ZA METLO PRIMEM,
ČE JE TREBA, SNEG ODRINEM,
DA LAHKO PO OZKI GAZI,
GREM DO CESTE PRAV POČASI.

AVTO KAR DOMA OSTAJA,
KER NA CESTI SNEG NAGAJA,
SREDI ZIME BO POČIVAL,
PLUG PA SNEG NAM BO ODRIVAL.       (708.)

Na Hrušici, nedelja, 22.1.2023,
sestavljam dopoldne in popoldne.