Tole sem za Anžeta Kopitarja napisala – rojena Hruš¡čanka:

PESEM ZA KRALJA

HRUŠ’CA VSA IZ SEBE JE,
KADAR ‘ŠPILA’ NAŠ  ANŽE,
ON JE TISTI HRUŠIČAN,
KI JE ŠIRNEM SVETU ZNAN.

KADAR HOKICO ZAGRABI,
NA VSE DRUGO ON POZABI,
TO NJEGOVA JE LJUBEZEN,
TUDI, KO JE NANJO JEZEN.

KADAR JO DRŽI, JE BOG,
JE DO NJE IN SEBE STROG,
VEDNO SKUPAJ ‘ŠPILATA’,
GOLE V MREŽO ‘FILATA’.

BREZ DRSALK TUDI NE GRE,
DOBRO DRSA NAŠ ANŽE,
Z NJIMI HITER JE KOT STRELA,
PRAVE ČUDEŽE ON DELA.

ŠEL JE V AMERIKO,
DA POKAŽE JIM KAKO,
PRAVI HOKEJ ‘ŠPILA’ SE,
DAJ, POKAŽI JIM, ANŽE!

DA LEGENDA SI POSTAL,
NAVIJAČ BI VSAK DEJAL,
ZATE BOMO NAVIJAL’,
DOKLER HOKEJ BOŠ IGRAL.

POTLEJ VRNI SE DOMOV,
IN NAUČI ZAROD NOV,
DA BOSTE DOMA IGRAL’,
ZA KOPITARJEV POKAL.