ČAKAM BOLJŠE, DESNE ČASE

LETO HITRO H KRAJU GRE,
ŠE ČETRT GA TUKAJ JE.
MESECI SE VLEČEJO;
LETA GALOPIRAJO.

ČUDNO TO ŽIVLJENJE JE,
KAR GA JE OSTALO ŠE;
VSAK DAN MORAM POSKRBET,
ČE ŽELIM SI PREŽIVET.

ZDAJ, ODKAR ”SVOBODA” JE,
MARSIKAJ NAROBE GRE;
STOLČKE SO SI POTALAL’,
DO MILIJARD SE DOKOPAL’.

ZOPET BODO SE MASTIL’,
NAM DROBTINICE PUSTIL’;
NAROD LAČEN IN UBOG,
TIHO JE, SAJ VLADA BOG.

TA, ELEKTRO-GEN-I-J, JA,
ZDAJ IMA SE ZA BOGA,
KI V OBLAKIH TAM ŽIVI,
KJER NI TREBA DELATI.

KADAR USTA SVOJA ODPRE,
NARODU LE ZLAŽE SE,
SAJ POVEDAT NIMA KAJ,
KER JE ZANJ ”SVOBODA” RAJ.

V RAJU SE LEPO ŽIVI,
TAM NIKOLI NI SKRBI;
SE LJUDJE MU (U)KLANJAJO;
SVOJE VOLJE NIMAJO.

SE SPRAŠUJEM: ‘LE ZAKAJ,
NAROD TIHO JE SEDAJ’?
LONEC POD PRITISKOM SMO;
SKORAJ GA RAZNESLO BO.

HUDA REČ BO TO TAKRAT.
ZDAJ POGUM JE TREBA ZBRAT!
NEKAJ ČASA JE ŠE TU,
DOKLER JE ŠE KAJ MIRU.

TREBA VSE JE NAREDIT’,
IN SE VLADE TE ZNEBIT’-
-DELO ZA POLITIKE,
ZA VSE NAS, DESNIČARJE.

ČE NAM TO NE BO USPEL’,
SMO ZA VSELEJ POGOREL’!
RDEČA BARVA ME SKRBI,
SAJ TO BARVA JE KRVI.

VLADA POVAMPIRJENA,
NAŠO KRI PRAV RADA IMA;
PIJE NAM JO IZ DNEVA V DAN,
NAROD PA KAR GLEDA STRAN.

ŽELJNI NAŠE SO KRVI,
VEDNO RDEČE OBARVANI,
A PRIHODNJI ČAS BO TAK,
DA JIH BO ZAGRNIL MRAK.          (682.)

NA HRUŠICI, SOBOTA,
1.10.2022 DOPOLDNE