POLN KUFER COVID-A

DVANAJSTA JE URA ODBILA,
KO SEM S PIVOM SE CEPILA;
Z NJIM DOMA SE VSAK DAN DRUŽIM,
DA TELO SI Z NJIM RAZKUŽIM.

TO JE MOJE RAZVEDRILO,
DOKLER SE NE BO UREDILO,
COVID STANJE TOLIKO,
DA V GOSTILNO GREM LAHKO.

STANJE ZDAJ NE DOVOLI,
DA GREM VEN S PRIJATELJI,
PA DOMA POPIJEM PIR,
KJER JE ZLATI, LJUBI MIR.

TALE MIR PA VLEČE SE,
TO NIKAMOR VEČ NE GRE,
TEGA JE MIRU PREVEČ,
SAJ ZABAVE NIMAM VEČ.

JAZ VESELA RADA SEM,
IN Z VESELJEM V DRUŽBO GREM,
ZDAJ ŽIVLJENJE JE ”MRTVO”,
PA MENDA ŠE HUJE BO.

VIRUS NAS BO UGONOBIL,
MARSIKOGA BO UBIL,
V TAKEM PA ŽIVIM TEŽKO,
SAJ JE STANJE ŽALOSTNO.

BREZ NAČRTOV ZDAJ ŽIVIM,
SAJ SE VIRUSA BOJIM,
ZA DRUŽINO ME JE STRAH,
DA NE SPREMENI SE V PRAH.

NA HRUŠICI, 2.11.2021                (600.)