TESNOBA – ANKSIOZNOST

Kako pride do tesnobe, kaj se takrat dogaja v možganih in kako jo lahko pozdravimo?

Verjetno o stresu in posledično tesnobi in paničnih motnjah veste kar precej … Mislim, da psihiatri poznajo bolj teorijo, mene pa zanima nevrološko stanje v glavi … morda kak nasvet, kako se tega čim bolj ognit … psihiatri znajo samo govoriti, da je treba odpraviti vzrok vzrok, zame pa je prenapeto življenje na sploh … delo, neplačniki … tega se pač ne da kar spremenit, kot bi žarnico zamenjal … Dolgo sem jedel coaxil, ampak se mi zdi, da vedno manj pomaga … benzodiazepinov se pa ogibam, ker vem, da so kratkotrajni, pa še odvisnost povzročajo. Zanima me torej, kako tehnično pride do tesnobe, se pravi, kaj konkretno dela stres v naši glavi? Če nisem preveč naporen. Hvala!

ODGOVOR

Anksioznost je duševno stanje, ko človeka preplavijo neprijetna občutja strahu, napetosti, zaskrbljenosti, tesnobe. Anksiozne (tesnobne) razpoloženjske motnje- kjer gre za ponavljajoče, vztrajajoče ter pretirano izraženo, zato moteče tovrstno razpoloženje, so pogoste med psihiatričnimi obolenji, treba pa jih je ločiti od zgolj občasne tesnobnosti/ zaskrbljenosti ali strahu kot del normalnih nihanj razpoloženja, ki se dogaja večini tudi zdravih ljudi. Mnogo pacientov s temi motnjami ima tudi telesne simptome, ki lahko zavedejo do zmotnih diagnoz ali pa je zato motnja premalokrat prepoznana in zato preslabo zdravljena. Generalizirana anksioznost se npr. pojavlja pri 3-15 % ljudi.

V osnovi ločimo naslednje tipe anksioznih motenj:
– anksioznost, povzročena z neko drugo osnovno telesno boleznijo;
– anksioznost, povzročeno z zlorabo psihoaktivnih snovi oz.drog;
– generalizirano anksiozno motnjo;
– panično motnjo;
– post-travmatsko stresno motnjo;
– prilagoditveno motnjo;
– socialno fobijo;
– obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM)

Huda anksioznost lahko vodi tudi v samomorilno ali agresivno vedenje, brez ali ob pridruženi motnji , kot je depresija. Hud akutni stres je lahko sprožilec v tem primeru. Anskioznost se sicer pogosto pojavlja skupaj z depresijo in pa zlorabo alkohola in drog. Včasih se anksioznost pojavi kot svarilo pred depresijo.

Vzroki teh motenj so v interakciji med bio-psiho-socialnimi faktorji, kamor spada tako genetska predispozicija (večja ranljivost za stres ali večja odpornost), ki se izraža (vpliv tudi na gensko ekspresijo) v odvisnosti od situacij, dražljajev in vplivov okolja od samega spočetja in življenja v maternici dalje. Gre torej vedno za interakcijo: geni-okolje. Med tovrstne psihološke dejavnike okolja spadajo stres (posebej kronični), različne travme, posebej v zg. otroštvu, značilnosti vzgoje in družine – npr. posnemanje, prenos anksioznega vedenja staršev, strah in učenje občutka nemoči, stanja delovnega okolja, zadnje čase pa se vedno bolj raziskuje posreden vpliv družbeno-ekonomsko-političnega sistema/ okolja / mentalitete na pojavljanje veliko vrst različne psihopatologije, ki je v zadnjem času v precejšnjem porastu- tega genetski ali evolucijski dejavniki ne morejo razložiti. Sistem namreč vpliva na zdravje, tako telesno (npr. kronične bolezni, smrtnost novorojenčkov, življenska doba), še posebej pa duševno (depresije, anksioznost, zloraba drog, odvisnosti, pojav kriminalnega vedenja, nasilja v družbi), prek socialnih kategorij družbe, kot so: (dovolj že v dojemanju ljudi) neenakost, stopnja hierarhije, revščina, finančna skrb, nepravičnost, diskriminacija, stres/ tempo, prehrana, kvaliteta delovnega okolja- sužnjelastniške dimenzije izkoriščanja, namerno generiranje strahu, pomanjkanje varnosti, zaupanja, pravih informacij, delitve med ljudmi, mobing, odtujenost nasproti zaželeni intrinzični motivaciji in kreativnosti, tako v delovnih okoljih kot v odnosih, manjko soodločanja, participacije vsakega- s tem pomanjkanje občutka o (samo)nadzoru lastnega življenja, slabši šolski sistem, manjša ozaveščenost, nedostopnost in slabši zdravstveni sistem, prek tega vsega vplivana dinamik vzgoje v družinah, vrednostne in motivacijske podlage delovanja, mentaliteta, medijske manipulacije, kot npr. lažne umetne potrebe materializma, sebičnost, zavist nasproti zaželeni in blagodejni solidarnosti, vse to, kar ruši socialne podporne mreže ljudem, ruši kvaliteto medčloveških odnosov, ruši temeljne psihološke potrebe otrok in odraslih, ruši povezanost z zdravim naravnim okoljem itd itd.). Zaradi tega smemo in moramo govoriti celo o odgovornosti samega družbenega in ekonomskega okolja oz. sistema na psihofizično zdravje človeka, in da ne bo dvoma, govorimo o škodljivem vplivu kapitalizma, v primerjavi s pos. primeri in modeli družb blagostanja, kjer ni kriterij napredka več BDP in razčlovečen povampirjeni profit, ampak samo občutja notranjega zadovoljstva in sreče ter zdravje vseh državljanov in napredek vse skupnosti v harmoniji, ne samo kriteriji luksuza tistih, ki hkrati sedijo na petih jahtah!

Da, tovrstne vzroke iz okolja težje odpravljamo, nekaterih pa sploh ne – so izven naše moči kot posameznika- spremeni jih lahko samo povezana složna množica – lahko pa vseeno spremenimo, modificiramo naše soočanje in naše dojemanje le-teh stresorjev in odzive telesa, duševnosti, tako da si pomagamo z različnimi anti-stresnimi metodami relaksacijskih veščin, fizične aktivnosti, meditacije, ali čimbolj kreativnega delovanja, nabiranja znanja, emaptije, sočutja, dajanja, odpiranja za novo, upornosti, zaupanja vase, videti nekaj kot izziv in ne samo kot žrtev, vse kar nas bolje opremi z odpornostjo na zunanje stresorje, tako da se lažje spopadamo in jih morda odpravljamo ali da nam vsaj manj škodujejo. Seveda sem spada tudi ostala uradna terapija v primerih, ko zgornje ni zadosti. Morda bomo z boljšim poznavanjem genetskih dejavnikov nekoč uspeli ta del celo modificirati z gensko terapijo, kot to že velja pri nek. drugih boleznih. Psihodinamska teorija še razlaga, da gre pri vzrokih za konflikt med Id in Ego (potlačitev impulzov, s kasnejšim izbruhom), kognitivne teorije pa pravijo, da gre za precenjevanje potenciala nevarnosti, kar pomeni predstavljati si najbolj črne scenarije in se zato izogibati dol. okolju npr. Ansioznost je lahko tudi povezana z zlorabo substanc, od drog pa do dol. lekarniških prosto dostopnih preparatov, kot so nekateri rastlinski izvlečki, tablete pri prehladnih obolenjih, kofein, energetske pijače ipd., drugi dejavniki kot vpliv nezdrave prehrane- škodljiv vpliv enostavnih sladkorjev že pri materi v nosečnosti itd.

Če govorimo o bioloških oz. nevro-bioloških ozadjih tesnobnih motenj, kot končne posledice interakcije genov in omenjenih dejavnikov okolja, lahko rečem, da glavno vlogo pri simptomih anksioznosti igrajo noradrenalin, serotonin, dopamin in GABA živčni prenašalci (nevrotransmiterji). Vpleten je tudi t. i. CRH, ki vpliva na stresno os, kjer nastaja kortizol, stresni hormon. Nekaterih od teh je preveč, drugih premalo, v različnih področjih možganov lahko različno, torej gre za elektro-kemično neravnotežje, ki sproža nepravilno kroženje signalov/ impulzov in s tem procesiranje informacij v možganih, kar kodira spremembe naših čustev, mišljenja in telesnih (avtonomnih) odzivov (pretirano delovanje simpatičnega vegetativnega živčevja). S pomočjo slikanja možganov med aktivnostjo ugotavljajo, da je struktura v globini, del limbičnega sistema- amigdala (delno tudi periakveduktalna sivina), odgovorna za čustvovanje, zato ob motenem ravnotežju, tudi za patološko anksioznost (povišana aktivnost oz. večja občutljivost, nižji prag za neg. dražljaje, »grožnje« okolja). Skupaj z drugimi predeli limbičnega področja se amigdala povezuje s predčelnim (prefrontalnim) »kognitivnim« najnovejšim predelom možganov, vse te povezave oz. medsebojne aktivacije in vzorci učenja odzivov na strah, pa so pri anksioznosti motene (podobni vzorci nepravilnosti obstajajo tudi pri depresiji- ki je na nek način le druga plat iste medalje, odtod tudi podobno zdravljenje, ki je podobno pri obeh motnjah, le-ti popravi). Moderne raziskave preučujejo anksioznost tudi kot anticipacijo- predvidevanje, kjer bi lahko spremembe amigdale in cingulatne skorje (ki predvideva dogodke) vplivale na simptome in na verjetnost odziva na terapije. Ker je pretirano oz. spremenjeno aktivna stresna os, ker obstojijo neg. vplivi na imunski sistem ter prek direktne aktivacije s strani nek.centrov v možganih, lahko nastopa tudi hipertenzija (povišan krvni tlak) ali srčne aritmije, po določenem času nezdravljene motnje.

Simptomi: na splošno se diagnoza postavi, če strahovi, skrbi ali drugi spec. simptomi naraščajo in povzročajo resne motnje v dnevnem funkcioniranju oz. kvaliteti življenja.

Med telesnimi simptomi/ znaki se pri anksioznosti lahko pojavljajo pretirano potenje (roke,,,), tremor, prehitro utripanje srca, prehitra frekvenca dihanja, napetost mišic, psihično pa gre za pretirano napetost, zaskrbljenost, ki jo težko kontrolirajo, nemirnost, hitra odkrenitev pozornosti, počutijo se kot na robu, hitro se utrudijo, slabo se koncentrirajo, opisujejo občasen odklop, blokado misli, oz. kot bi naenkrat imeli prazno glavo, razdražljivost, nemir, glavoboli, motnje spanja; pri panični motnji so pridruženi še tipični simptomi med napadi panike, kot so hitro in močno razbijanje srca, potenje, bledica, tresenje, zadihanost, občutek dušenja, bolečina v prsih, slabost, omotica, vrtoglavica, nestabilnost, lahko izguba zavesti, strah pred izgubo nadzora, strah, da se človeku »zmeša«, strah pred smrtjo, mravljinci, oblivi vročine ali mrazenja, zamisli samomora; pri obsesivni-kompulzivni motnji (OKM) pa so tudi drugačni simptomi (vsiljive prisilne misli ali dejanja), ki smo jih opisali že na drugem mestu sekcije. Socialna fobija je specif. v tem, da gre še za pretiran strah pred socialnimi okolji ali nastopanjem, druženjem v javnosti, kar ovira funkcijo v šoli ali na delovnih mestih, ker se izogibajo situacij, ki to sprožajo. Ljudje se vseh teh simptomov in njihove pretiranosti zavedajo, a jih ne morejo kontrolirati. Post-travmatski sindrom je oblika, kjer je najbolj jasna povezava s hudo zunanjo travmo kot dogodkom, kjer pacienti vztrajno naknadno podoživljajo dogodek, ali kot spomini, v budnem stanju ali v spanju, kot nočne more ali kot t.i.»fleše« ali po notr. ali zun. namigih, asociacijah, zato tudi stalno izogibanje situacijam ali pogovorom na asociacije teh dogodkov, lahko imajo tudi splitveno čustvovanje, pozabo (amnezija) na dogodke med travmo, povečana razburjenost, težave s spanjem, izpadi jeze, slaba koncentracija, pretirana opreznost, čuječnost, samomorilna ali agresivna nagnjenja.

Za ločitev anksioznih motenj od drugih bolezni moramo upoštevati naslednje opcije: mnogo drugih psihiatričnih bolezni ima dol. podobne simptome, tudi mnogo odtegnitvenih abstinenčnih sindromov ali pa zastrupitev z drogami ali zdravili, lahko spominja vse tudi migrene, epi napade krčev ali podobne težave povzročajo druga obolenja možganov ali motnje spanja. Med vzroki anksioznosti je lahko neprepoznana druga telesna bolezen (sekundarna A), večinoma pa gre za primarno psihiatrično motnjo. Pri starejših od 50 let in pri mlajših moramo posebej pomisliti na kako drugo telesno splošno bolezen, pregledati vitalne znake, opraviti nevrološki pregled, izključiti pretirane padce glukoze, feokromocitom, delirij, možg. tumorje, porfirijo ali srčne artitmije.

Opraviti je dobro še krvne preiskave: hemogram, biokemija, testi ščitnice- TSH, analiza urina in EKG. Če nekdo pride na urgenco (težave z dihanjem, bolečine v prsih…), izključimo srčni infarkt in hujše bolezni dihal.

Sicer pa vam svetujem obisk psihiatra (lahko drugo mnenje, če nimate zaupanja v dosedanjega) in nato psihoterapevta. Seveda je trebao oceniti, če gre morda zraven še za depresijo (ima lahko med ljudmi zelo neprepoznane simptome, ne samo žalost, potrtost, ampak pomanjkanje volje, hotenja, odločanja, motivacije, energije, razdražljivost, jezavost, spremembe spanja, apetita ipd), potem bo morda zdravljenje drugačno.

Zdravljenje anksioznosti: svetujem zamejavo terapije, saj Coaxil ni najbolša opcija za anksioznost pri večini, gre za šibek atipičen antidepresiv. Najbolj se uporabljajo novejši antidepresivi- selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI) (npr. Cipralex, sertralin), ki povišajo nivo serotonina v možganih, kar deluje »pomirjevalno« na daljši rok, ali pa novejši SNRI antidepresivi (Efectin, Cymbalta npr), ki zvišajo nivo več različnih nevrotransmiterjev. Benzodiazepinov (BDZ) se načeloma ne uporablja več kot 6 tednov, le kot ojačevanje antidepresiva, na začetku jemanja SSRI npr. (ob začetku lahko več anksioznosti paradoksno, a je treba potrpeti nekaj tednov, da nastopi izboljšanje, če ne- sledi zamenjava ali dodajanje novega antidepresiva). Benzodiazepini privedejo namreč do odvisnosti in tolerance ter imajo škodljive efekte na motoriko, kognicijo (sploh v povezavi z alkoholom), ker generalno povečajo inhibicijo/zaviranje aktivnosti/ sedacijo prek efekta na GABA receptorje v možganih. Uporabljamo jih, če se le da, zgolj občasno- npr. za akutno zdravljenje paničnega napada ali nespečnosti. Včasih se uporablja še nekatere starejše antidepresive, buspiron, antiepileptike (npr. Lyrica) ali antipsihotike kot dodatno zdravljenje za težje ali rezistentne oblike ter nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka za blažitev avtonomnih simptomov (potenje, tremor, krvni tlak, prehiter pulz).

Poleg tega svetujem še izogib kavi, pravim čajem in vsem prehranskim ali rastlinskim dodatkom, zdravilom, ki vsebujejo substance, ki lahko delujejo kot stimulativ (efedrin, pseudoefedrin…). Namesto BDZ lahko občasno poskusite z večjimi odmerki npr. Persen forte ali čaji, ki vsebujejo meto, meliso ipd.

Prognoza: anskioznost je večkrat kronično stanje (zaradi množice omenjenih dejavnikov/ vplivov/ vzrokov je posledice le- teh težko »izbrisati« oz. popolnoma re-programirati možgane v teh specifičnih motenih vzorcih delovanja nazaj v normalno), kar zahteva stalno oskrbo psiho- ali/in farmakoterapije, poleg zdravil je pomembna psihoterapija (kognitivno- vedenjska ali psihodinamska, ali redkeje, interpersonalna, družinska, skupinska). Najbolj učinkovita je kombinacija zdravil in psihoterapije dlje časa, kar re-programira možgane čimbolj k optimalni funkciji.

Svetujem še redno zmerno telesno aktivnost, vsaj 3x na teden in druge tehnike soočanja s stresom ter zmanjšanje škodljivih razvad in zdravo prehrano. To vse je tudi dobra preventiva, da se ne pridruši še depresija ali telesne bolezni.

Prognoza: tovrstne motnje imajo različne poteke pri različnih posameznikih, odvisno tudi od življenjskih situacij in zdravljenja, dela na sebi, od blagega, prehodno-začasnega pa do resnega in kroničnega poteka. Zgodnje zdravljenje izboljša prognozo in odpravlja omejitve v kvaliteti življenja in dela. Potrebno je tudi ozaveščanje in izobraževanje svojcev in bližnjih o tej bolezni za lažje sodelovanje, podporo in razumevanje ter socio-terapija – druženje z dobronamernimi posamezniki z veliko pozitivne energije in potenciala za sproščanje, kreativnost in smeh.

Tako, upam, da je vaši radovednosti zadoščeno in da bo pri zdravljenju sedaj večji uspeh!

Lepe pozdrave in srečno,

Simon Brežan, dr. med.