ZADNJI DELOVNI DAN
JANKO BOLJ SLABO JE SPAL,
IN JE DANES ZGODAJ VSTAL,
KER BILO JE ZADNJIKRAT,
DA ZA V SLUŽBO MORA VSTAT’.
BO OD JUTRI ON DOMA,
KER GA ČAKA PENZIJA;
DELAL BO, KAR BO HOTEL;
ZDAJ KOT PTIČEK BO ŽIVEL.
SLUŽBA VEČ NE BO POGOJ,
ZA ŽIVLJENJE IN OBSTOJ;
ZANJO VSE JE OD SEBE DAL;
ZDAJ LAHKO SE BO NASPAL.
VEM PA, DA SODELAVKI,
BOSTA GA POGREŠALI,
VOZIL JE NA DELO OBE;
ZDAJ PREVOZOV KONEC JE.
DANES ZADNJIČ PELJE SE,
V SLUŽBO, MED SODELAVCE,
KI JIH VES DAN BO GOSTIL,
Z NJIMI JEDEL BO IN PIL.
KO ZVEČER SE VRNIL BO,
MU VERJETNO BO HUDO;
AMPAK ZDAJ PRIŠEL JE ČAS,
KI IMEL GA BO ZA NAS.
ON DRUŽINO SVOJO IMA,
MENE IN SINOVA DVA;
VSI SMO GA POGREŠALI;
ZDAJ BO Z NAMI PRAV VSE DNI.
ZDRAVJE NAJ MU SLUŽI LE,
DA NE BO SKRBELO ME;
JE ENKRATEN OČE, MOŽ;
KI ZASLUŽI ŠOPEK ROŽ.
NA HRUŠICI, 22.3. IN 23.3.2019 (422.)