ZDRAVJA NI, ZDRAVJE JE

VČERAJ BOLNA SEM BILA,
IN ZATO PRESTRAŠENA.
KADAR MENI KAJ FALI,
MI TAKRAT ŽIVETI NI.

RADA SEM BREZ VSEH SKRBI,
IN, DA NIČ ME NE BOLI.
KADAR KAJ NAROBE JE,
MI TRPI VSE ŽIVČEVJE.

SE TAKRAT ZAPREM V SVOJ SVET,
IN POSKUŠAM PREŽIVET’.
UPAM LE, DA BOLJE BO,
DA NE BO PREVEČ HUDO.

PONAVADI JE TAKO,
DA POZDRAVIM SE LAHKO;
SITA DOHTARJEV SEM ŽE,
A BREZ NJIH PA ŽAL NE GRE.

KADAR MORAM DATI KRI,
ME TAKRAT ZARES SKRBI;
TAM ODEREJO ME LE,
DA VSA ROKA ČRNA JE.

ALI JE PRESLADKA KRI?
NE, PRAV NIČ JI NE FALI.
JE MAŠČOB MORDA PREVEČ?
NANJE SPLOH NE MISLIM VEČ.

LEŽEM TAM NA POSTELJO,
DA MI TLAK POMERIJO;
SEM NA STROJ PRIKLOPLJENA,
RAVNO PRAV NAMERI GA.

DELAJO MI  E K G;
HVALA BOGU, V REDU JE.
MI POMERIJO ŠE PAS;
JAP, NI VEČ MLADOSTEN STAS.

KOLIKO VISOKA SEM?
ZMERITE ME, KER NE VEM!
KAJ PA ZORA, DORA, SVIT?
JOOOJ!! POJDITE SE SOLIT!!

‘DOHTARCA’ MI REČE LE,
DA Z MENOJ VSE V REDU JE;
A ČEZ DOBRI LETI DVE,
VIDIVA SE SPET MIDVE.

NA HRUŠICI, 17.11.2018  (362.)