BALINIŠČE BO POČIVALO

ZUNAJ SE NOV DAN PORAJA;
LEPO VREME SPET NASTAJA;
KMALU SONCE BO SIJALO,
SVEŽO ENERGIJO DALO.

SONČEK VEDNO OBOŽUJEM,
KO NAČRTE NOVE SNUJEM;
DANES MORAM POMAGATI,
BALINIŠČE V RED DAJATI.

SE Z BALINARJI DOBIMO,
ČIŠČENJU SE POSVETIMO;
BALINIŠČE BO SPET LEPO,
DOČAKALO NOVO LETO.

GOBOV GOLAŽ JOŽI SKUHA,
ZRAVEN BO ŠE NEKAJ KRUHA;
JESTI BOMO VSI DOBILI,
KI SMO Z DELOM SE TRUDILI.

ZA PIJAČO PA NE VEM,
KDO BO PLAČAL JO VSEM;
ČE JO SAMA BOM KUPILA,
PIVO SI BOM PRIVOŠČILA.

REVNI SMO BALINARJI,
ZA PIJAČO D’NARJA NI;
KADAR GOSTJE PRIDEJO,
LAČNI, ŽEJNI ODIDEJO.

NIMAMO JIM KAJ POSTREČ’,
D’NAR ZA NAS JE VRŽEN ”PREČ”;
HRUŠICA NAM NIČ NE DA,
PA ČEPRAV SMO TU DOMA.

VEČKRAT MI RAZMIŠLJAMO,
DA BILO BI RES LEPO,
ČE BI DRUŠTVO DALO D’NAR;
TO BILA BI PRAVA STVAR.

MI PA KAR NE DAMO SE,
NAM JE VŠEČ BALINANJE,
ZA FINANCE MAR NAM NI,
PENZIJE IMAMO VSI.

NA HRUŠICI, 12.10.2018  (348.)