DIETE PRI ŽELODÄŒNIH TEŽAVAH – AVTOR K.M.

Ko želodec doletijo kakršnekoli težave, postane občutljiv, mi pa zaradi
tega zelo previdni pri hrani. Marsikaj, kar smo prej uživali, nam sedaj
povzroča težave. V večini primerov se želodčne težave z ustrezno dieto,
opustitvijo določenih navad in upoštevanjem navodil zdravnikov
uspejo urediti.

Želodčne težave so različne, pogosto pa je
prizadet tudi dvanajsternik. Ena takih bolj
»nedolžnih« težav, vendar zelo motečih, je
zgaga, pri kateri pride kisel želodčni sok v spodnji
del požiralnika. Težavo danes zdravijo z
ustreznimi zdravili in izključitvijo tistih živil,
ki vplivajo na spodnji del požiralnika. Oglejmo
si še nekaj najbolj značilnih želodčnih težav.
Kako ukrepati pri prehrani, smo se poslužili
nasvetov in pogledov priznanega strokovnjaka
na področju dietetike, prof. dr. Dražigosta
Pokorna, dr. med.
Akutno vnetje želodčne sluznice
Vzroki za vnetje so lahko prevelika količina
zaužitih alkoholnih pijač, močno dražeča
hrana, alergija na hrano, zastrupljena hrana,
stres, zdravila, infekcija z bakterijo Helicobakter
pylori ali terapija z obsevanjem. Težavo
praviloma spremljajo krčevite bolečine, bruhanje
in neješčnost. Bolezensko stanje je običajno
burno, vendar traja praviloma le dan
ali dva. Ker gre za kratko obdobje, je najboljša
dieta stradanje z uživanjem mlačnih čajev, na
primer kamilic, vendar brez sladkorja. Primerna
je tudi mlačna mineralna voda ali prekuhan
čaj. »Ko se začne bolezen umirjati, začnemo
v prehrano dodajati zakuhane
nemastne juhe, pretlačeno zelenjavo in
kuhano mleto meso. Mleko naj bo toplo,
lahko tudi razredčeno z vodo. Če bolniku ne
paše hrana, ga ne silimo k uživanju. Tek naj
ureja narava. Nikakor pa mu ne ponudimo
hrane, ki močno draži, hrane z ostrimi začimbami
(npr. s poprom, papriko, čilijem in cimetom),
kofeinskih napitkov (kave, kokakole),
pravih čajev ter alkoholnih pijač,« svetuje dr.
Dražigost Pokorn.
Kronični gastritis
Veliko bolnikov z vnetjem ali s katarjem
želodčne sluznice (kronični gastritis) ima
dovolj ali preveč želodčne kisline. Težava običajno
doleti zelo zaposlene, kadilce, s skrbmi,
ki so tudi priložnostni pivci alkoholnih pijač.
Za bolnike s to težavo je najbolje, da uživajo
hrano, ki jim ne dela težav. Katera je to, bodo
najlažje odkrili sami tekom prehranjevanja.
»Kljub temu je dobro, da se izogibajo začimbam
in pikantnim omakam ter močnejšim
mesnim juham, prav tako tudi močno sladkim
jedem. Nekaterim zelo škodijo tudi orehi
in lešniki, drugim fižol in zelje. Bolnik naj se
vsekakor izogiba alkoholnim pijačam in kavi,
na dan pa naj zaužije tri do pet obrokov,« svetuje
dr. Pokorn.
Iz prehrane izločimo mastne juhe, ekstrakte,
vse začimbe, sladke, močno slane in
kisle jedi, pečene in ocvrte jedi, pikantne sire,
alkohol, močno kavo, močan čaj in kajenje.
Izločiti je treba tudi vso hrano, ki želodec
mehanično spodbuja k izločanju in motoriki:
grobo surovo zelenjavo, sadje, grobo in kitasto
meso, svež kruh, žgance, cmoke, štruklje,
otrobe in graham kruh. Zelo primerna je lahko
prebavljiva beljakovinska hrana, npr. mlado
meso, mlad sirček, mehko kuhano jajce,
mleko in mlečne pijače. Ta živila so še posebej
priporočljiva. Če bolnik ne prenese mleka,
ga lahko razredčimo s čajem, z žitno kavo,
mineralno vodo ali s sadnim sokom. Hrana,
ki jo ponudimo, naj bo kašasta ali dobro sesekljana
ter primerno topla (glej tabela 1).
Kronični gastritis s
pomanjkanjem želodčne kisline
Ta težava zahteva drugačno dieto, saj imajo
bolniki običajno zelo slab tek in nizko telesno
težo. Pogosto jim primanjkuje tudi vitamina
B12. Bolnikom s pomanjkanjem želodčne
kisline ustrezajo kisle jedi. »Priporočamo kisle
solate, lahko tudi mesne, če so iz mehkega
mesa. Mleko jim običajno škodi, lahko pa uživajo
vse vrste kislega mleka, če nimajo težav
z drisko in napenjanjem. Priporočamo tudi
mesne juhe in domače začimbe, ne pa preveč
ostrih začimb, kot so poper, paprika in
surova čebula,« pravi dr. Pokorn.
»Bolnik naj se vsekakor
izogiba alkoholnim
pijačam in kavi, na dan
pa naj zaužije tri do pet
obrokov.«
Pri razjedi dvanajsternika
je dieta le del zdravljenja.
Zelo pomembna so
tudi zdravila in ureditev
bolnikovih osebnih težav
in razmer.

Razjeda na želodcu
Dieta pri razjedi na želodcu je enaka zdravi
in uravnoteženi prehrani, če pa pride do
poslabšanja bolezni, mora bolnik izključiti vsa
živila, ki mu delajo težave. Hrana mora biti
redna, najbolje 3–5 ne preobilnih obrokov
na dan, z dovolj sadja in/ali zelenjave.
Hiperplastična gastropatija
Za hiperplastično gastropatijo ali Menetrierjevo
bolezen so značilne zadebeljene gube
želodčne sluznice in močna izguba beljakovin.
Posledica tega je lahko hipoproteinemija
(znižana koncentracija beljakovin v krvni
plazmi) in celo ascites. Pri tej bolezni je prehrana
podobna splošni želodčni dieti z zadostno
količino beljakovinskih živil.
Ulkus ali peptična razjeda
Pri tej težavi je lahko prizadeta stena želodca,
požiralnika ali dvanajsternika. Razjede nastanejo,
če agresivni dejavniki prevladujejo nad
obrambnimi, ki preprečujejo nastanek bolezni.
Tudi v tem primeru se mora bolnik izogibati
alkohola in ostrih začimb, prav tako mora
izključiti vso hrano, po kateri ima težave, ter
prenehati kaditi. Posebna »ulkusna dieta«
danes ni več potrebna. Kava in blage začimbe
so dovoljene, če bolnik po njih nima težav.
Primer diete pri kroničnem vnetju ali katarju želodčne sluznice (kronični gastritis)
Dnevni obrok: Jedilnik 1 Jedilnik 2 Jedilnik 3
Zajtrk mehko kuhano jajce, prepečenec in
mleko
dietna hrenovka, prepečenec ali
en dan star kruh in mleko z žitno
kavo
sirček, prepečenec ali en dan star
kruh in kakav
Malica jabolko in keksi sadni jogurt, prepečenec ali keksi kompot
Kosilo krompirjeva kremna juha, dušeno
mlado meso, krompirjeva kaša, zelenjavna
prikuha ali solate iz kuhane zelenjave,
jajčna krema
močnikova juha, dušen riž na
maslu ali olju, sadna solata
zelenjavno-mesna enolončnica iz
mlade zelenjave, mesa, krompirja
in riža
Malica jogurt po želji in prepečenec mleko kislo mleko
Večerja zelenjavno-mesna solata, en dan star
kruh
mlečni riž ali zdrob, sadni sok puding, jajčni narastek in mleko
Dopolnilni obrok mleko, mlečne pijače, mineralne vode nesladkani sadni sokovi, kompoti,
čežane
keksi, prepečenec
Pri razjedi dvanajsternika je dieta le del
zdravljenja. Zelo pomembna so tudi zdravila
in ureditev bolnikovih osebnih težav in razmer.
Bolj primerni so pogosti in manjši obroki
hrane. »Dnevni jedilnik obogatimo z vitaminsko
prehrano ter pripravimo več mesnih obrokov
hrane ali ustreznih zamenjav, npr. mehko
kuhano jajce, mlačne jedi, sir, perutnina in
ribe. Zelo dobra sta sirček in skuta, ustrezajo
tudi kisli mlečni izdelki,« dodaja dr. Pokorn.
Zdravljenje želodčne razjede ni samo dietno.
Poskrbeti je treba tudi za počitek, razbremenitev
ter splošno okrepitev. Bolnik
mora prav tako opustiti kajenje in pitje alkoholnih
pijač. Če bolnik upošteva vsa ta navodila,
se ob trajni varovalni dieti in vzdrževanju
dobre telesne kondicije razjeda hitro
pozdravi in se ne ponovi, če pa navodil ne
upošteva, lahko bolezen ostane kronična.
Operacija (resekcija) želodca
Kirurgi pri operaciji razjede na dvanajsterniku
ali želodcu odstranijo običajno večji del
želodca, celo do tri četrtine. Želodec se tako
zmanjša in obenem izgubi tudi večji del
tistega dela sluznice, ki tvori želodčno kislino,
in tudi mišično zaporo pilorus, ki zadržuje
hrano. Po operaciji hrana hitreje preide iz
želodca v tanko črevo. Manjši želodec
sprejme po operaciji manj hrane, težje pa pre-
»Pogosto se zgodi, da ljudje po operaciji želodca
ne prenašajo mleka, zato se dieto za njih sestavlja
individualno. Lahko se zgodi, da bolnik dobro
prenaša sveže mleko, ne pa npr. ajdovih žgancev.bavlja jedi, za prebavo katerih je potrebna obilica želodčne kisline in ki dalj časa ostanejo v želodcu. To so na primer meso, stročnice, sir, cmoki, svaljki, žganci, nekatera zelenjava in mleko.
Ker obstaja pri ljudeh, ki so imeli operacijo želodca, velika možnost, da gre hrana iz želodca oziroma požiralnika prehitro v tanko črevo, mora dieta to preprečevati. Iz prehrane je treba izločiti čiste in kompleksne ogljikove hidrate, kot so testenine, riž in žganci,« poudarja dr. Pokorn in opozarja na živila, ki jih je primerno uživati ter dodaja: »Bolnik naj raje uživa pogoste in manjše obroke hrane, vzdržuje naj elektrolitsko ravnotežje in ravnotežje vode v organizmu. Pogosto naj pije, najbolje pol ure do uro po obroku hrane. Če je potrebno, naj se po obroku uleže, da prepreči prehiter prehod hrane v črevo. Včasih pomaga dodatek pektina v vsakdanjo prehrano.«
Po operaciji se lahko zmanjšata telesna masa in tek, primanjkovati lahko začne vitamina B12 in folne kisline. Če je prebava maščob otežena, jih omejimo na najmanjšo količino. Zaradi hitrega prehoda hrane iz želodca v črevo in vzdolž črevesja se lahko pojavi tudi splošna slaba absorpcija hranil.

A Izločimo vsa živila, ki želodcu škodijo.
B Jejmo raje več manjših obrokov – do pet na dan.
C Opustimo kajenje in pitje alkohola.