HRUŠICA, TA NAŠA VAS,
PUSTNI JE PONOS VSEH NAS,
SAJ V NEKAJ PUSTNIH DNEH,
VSE VAŠČANE SPRAVLJA V SMEH.
TO TRADICIJA JE ŽE,
KI PROPASTI VEČ NE SME,
TREBA JO JE VZDRŽEVAT,
NA VSO MOČ JO NEGOVAT.
HRUŠČANI TU GLAVNI SO,
HRUŠČANKE POMAGAJO,
PREBIVALCEM DOLGČAS NI,
Z NAMI PUST ZARES ŽIVI.
PUSTNI ČAS JE RES VESEL,
VSAK NAJ BI GA DOŽIVEL,
ČE SMO SEBI KDAJ ODVEČ,
MASKO TO VRZIMO PREČ.
JE NA VOLJO NEKAJ DNI,
DA SE TO LAHKO ZGODI,
MASKE NA IZBIRO IMAŠ,
IN NAJBOLJŠO NASE DAŠ. (717.)
NA HRUŠICI, NA DEBELI
ČETRTEK, 16.2.2023
ZJUTRAJ PRIDEM JAZ DO KOMPA,
KJER ME VSAK DAN DNEVNIK ČAKA,
DNEVNIKA PA TAMKAJ NI,
TO POŠTENO ME SKRBI.
KAM MOJ DNEVNIK IZGINIL JE?
TAM VČERAJ BIL JE ŠE.
KAJ, ČE NAŠEL SE NE BO;
MI ZA NJIM BO RES HUDO.
RADA PIŠEM DNEVNIKE;
MARSIKAJ TAM NOTRI JE,
A SO TAKE LE STVARI,
KJER SKRIVNOSTI MOJIH NI.
TE GLOBOKO V MENI SO;
VČASIH ME RAZŽIRAJO,
A SEM NAUČILA SE,
DA PREMAGAM ČISTO VSE.
JA, ŽIVLJENJE LAHKO NI,
VSAK DAN SE MI KAJ ZGODI,
A SPOMIN MI PEŠA ŽE,
IN LAHKO POZABIM VSE.
DNEVNIK PA SPOMIN ZBUDI,
IN POMOČ PONUDI MI,
KADAR IZGUBLJENA SEM,
IN REŠUJEM KAK PROBLEM.
DNEVNIK, KAM SI SE MI SKRIL?
KDAJ SE SPET MI BOŠ ODKRIL?
ČE TE VEČ NAZAJ NE BO,
MENI BO ZELO HUDO. (716.)
NA HRUŠICI, SREDA, 16.2.2023,
PIŠEM OD 6H04-6H45
SAMA SEBI SMILIM SE,
KER TEŽAV ‘MAM ŠE PA ŠE,
LENA JAZ POSTALA SEM,
IN NIKAMOR VEČ NE GREM.
V MRZEL SNEG NE VLEČE ME,
VEN ZATO SE MI NE GRE,
A SRCE NALAGA MI,
NAJ SE TO ČIMPREJ ZGODI.
‘Z DNEVA V DAN ŽE ČUTIM TO,
DA ŽE HODIM PRAV TEŽKO,
ČE PA PO STOPNICAH GREM,
SKORAJ TAM NA POL UMREM.
ZDAJ NI VEČ NAZAJ POTI;
PRAV LAHKO SE MI ZGODI:
KADAR BOM BALINAT ŠLA,
BOM ŠE PADLA KJE NA TLA.
TO ME RESNO ŽE SKRBI,
KER NIMAM NIČ VEČ MOČI,
DA BI SPLOH OD HIŠE ŠLA;
ZDAJ BOM RES NASTRADALA.
DANES MORAM ITI VEN,
DA ZAČUTIM TA PROBLEM,
IN GA PRIMEM ZA ROGE,
SAJ TAKO NAPREJ NE GRE. (715.)
NA HRUŠICI, TOREK, 15.2.2023,
NAPISANA OD 9H25-9H54
ČE BO KDO ZA MANO JOKAL,
IN V ROBEC MILO STOKAL,
MU TEDAJ LEPO POVEJTE:
”LE V SPOMINU ME IMEJTE.”
DOBRO SEM DRUŽINO IMELA,
RADA Z VAMI SEM ŽIVELA;
VSI POŠTENO SMO ŽIVELI,
IN ZARES SE RADI IMELI.
ZDAJ VAS MALO JE OSTALO,
UPAM LE, DA NE PREMALO,
RODOVINA BO MINILA,
ČE NE BO SE PRERODILA.
TREBA OTROKE JE IMETI,
IN ŠE VEČ SI JIH ŽELETI;
NAŠA SRNA RODOVINA,
S TEM NE BO LE ZGODOVINA. (714.)
NA HRUŠICI, NEDELJA,
12.2.2023 ZJUTRAJ