OD NÉKDEJ SO LEPE DEŽELE SLOVELE,
AL LEPŠE OD NAŠE BILO NI NOBENE,
NOBENE OČEM BILO BOLJ ZAŽELENE,
OB ČASU NJE CVETJA, Al’ VOJNE DOBLJENE,
KO NÁRBOLJ IZ ZVEZD JE DANICA SVETLA,
NARLEPŠA DEŽELA JE NAŠA BILA.
MNOGTÉRE RESNICE IN PRAVE NOVICE,
OKO JE NA SKRIVNEM PREGLEDOVÁLO,
KER MOJE SRCE SE PRAVICE NI BALO;
POGUMNIH LJUDI JE ŠE DANES PREMALO.
KAR SLIŠALA MOŠKIH RESNIČNIH BESED,
POSKUŠÁLA ‘Z NJIH SEM RESNICO DOJET.
SEM ZNALA POSLUŠAT, IN SANJAT O SREČI,
IN BITI PRILJUDNA, NE BITI POVZPETNA,
ZA ŠEFE RAZJEZAT, A STARŠIM PRIJETNA;
MODRIJ IN ZVIJAČ PA NIKOLI UMETNA;
LEVAKI ME VLEČEJO DOLGO ZA NOS,
PODPIRAM NEKOGA, KI ZDAJ JIM JE KOS.
V LJUBLJANI NA TRGU POD PLAHTO ZELENO,
TROBENTE IN GUSLE BALKANSKE SO PELE,
PRISPELE ŠE TOLPE ‘Z BALKANA SO CELE,
V PETKIH POPOLDAN, DA DESNE BI ZMLELE;
BILA JE VODNICA MAKAROVIČKA,
PLJUVÁTI JE DOLGO NJE VOLJA BILA.
JIH DÓKAJ JO PROSI, NIKOMUR NE ODREČE,
PREŠERNA SE BRANI, MOŽINA POPLJUJE,
KAR SPROTI SI NEKE ŽALITVE ‘ZMIŠLJUJE,
ŽE SONCE ZAHAJA, SE MRAK PRIBLIŽUJE;
SVETLANA, VZEMITE V ROKE BONTON,
IZOL’TE PREBIRAT V ”STARAČKI” DOM.
8.2.2022. Lani ‘popravljena’ Prešernova pesem
POVODNI MOŽ (na takratne razmere v državi),
potem pa, na žalost, pozabljena 🙁