ZIMA, ZIMA BELA

ZJUTRAJ, KO ODPREM OČI,
VIDIM, DA ŠE KAR SNEŽI;
TOREJ ŠE ČETRTI DAN,
S SNEGOM BO ZAZNAMOVAN.

V PONEDELJEK SEM DOMA,
KER OD DOMA SE NE DA;
SNEG NAM CESTO JE PREKRIL,
ZDAJ JE AVTO NEVOZLJIV.

V TOREK NEKAJ BOLJE JE,
A BREZ KIDANJA NE GRE;
DOBRO DA IMAM MOŽA,
DA REŠUJE ME SNEGA.

V SREDO ZJUTRAJ ZOPET SNEG,
KI GA DOSTI JE NA TLEH;
SPET JE TREBA SKIDAT’ GA;
ZDAJ SMO SITI ŽE TEGA.

SE ČETRTEK JE ZAČEL,
SPET SE SNEG JE NALETEL,
JA, LOPATA ČAKA ŽE,
DA SE PRIME JO V ROKE.

KOT POVE MI RADIO,
SNEG ŠE V PETEK PADAL BO.
PRAVA ZIMA JE PRIŠLA,
ZDAJ NASULA BO SNEGA.

ZAME JE SNEGA DOVOLJ,
PADA PA VSE BOLJ IN BOLJ,
TREBA KIDAT’ VSAK DAN JE,
ŽAL, BREZ KIDANJA NE GRE.

RADA BI BILA DOMA,
AMPAK, BOM BALINAT’ ŠLA;
DANES MI ŠE TREBA NI,
JUTRI PA SE ŽE MUDI.

V BAZI PARKIRIŠČA NI,
CELEC JUTRI MI SLEDI,
AVTO ‘MOGLA’ V SNEG BOM DAT’,
PA SE IZ NJEGA IZKOPAT’.                     (707.)

NA HRUŠICI, ČETRTEK,
19.1.2023, OB 9H15