VONJ PO KATARZI

BRAVO, VLADA, BRAVO, BRAVO,
RES SKRBITE ZA ZABAVO;
NAROD NAŠ BO KMALU PLESAL,
JEZO NA PLESIŠČU STRESAL.

ULICA BO TO PLESIŠČE;
NAROD VSAK DAN BOLJ GA IŠČE!!!
REVEŽI BOMO PLESALI,
ISKRE UPORA UKRESALI.

PETE MENE ŽE SRBIJO;
VAŠI UKREPI ME BOLIJO,
KI SO V GLAVAH NORIH ZRASLI,
KI ZATAKNJENE SO V JASLI.

STE PRIŠLI DO POLNIH JASLI;
VES MANDAT SE BOSTE PASLI!
JE ŽE ZMANJKALO SOLATE?
DAJTE, OSKUBITE BOGATE!!

TISTE BOGATUNE VAŠE,
KI SO KRADLI EVRE NAŠE,
IN GRADOVE ZDAJ IMAJO,
DA BAHAJO SE PRED RAJO.

TEM JE TREBA VSE POBRATI,
EVRE NAŠIM REVNIM DATI;
DELAJTE IN NE GOBCAJTE,
POZABITE RDEČE CAJTE!!!

NAROD TA NAJ SE RAZVIJA,
SAJ JE TU DEMOKRACIJA!
ALI SMO ZA VAS DRŽAVA,
ALI SMO LE MOLZNA KRAVA???

DAVKE BOSTE NAM NABILI!!!
KJE BOMO DENAR DOBILI,
ZA VSE VAŠE APETITE,
KI PRED RAJO IMATE SKRITE???

VLADO STE V POSEST DOBILI,
VSE FINANCE ZAGONILI;
V ROKE VZELI STE SI ‘PRAVO’,
DA UNIČITE DRŽAVO.   

PRI MUZEJU STE ZAČELI,
VEČ NE BOMO GA IMELI;
KOMUNIZEM STE VPELJALI,
LASTNO DOMOVINO IZDALI!!!              (709.)

NA HRUŠICI, SREDA,
25.1.+ČETRTEK,26.1.2023

VI, TAM ZGORAJ, DOST’ JE SNEGA!!!  

SONCE SE JE POKAZALO;
SEDEM DNI SE JE SKRIVALO;
ZIMA JE POGUM DOBILA,
NAM VASICO ZASNEŽILA.

VSAK DAN NAVSEZGODAJ ZJUTRAJ,
SMO POD SNEGOM SE PREBUJAL’,
IN ZA ZAJTRK SNEG METALI,
NA VSEZGODAJ ŽE GARALI.

SEM DOMA NAD STRMIM BREGOM;
CESTA JE PREKRITA S SNEGOM;
PLUG SE SEM IN TJA POJAVI,
DA NAM S CESTE SNEG POSPRAVI.

AVTO JE POD MILIM NEBOM,
VES ZATRPAN S TEŽKIM SNEGOM,
ZJUTRAJ, KO SI VES ZALIMAN,
PA NAJ GREM IN SNEG ODKIDAM.

OPA, BATO, TO NE BO ŠLO,
KIDANJE NI DOBRODOŠLO,
KER UTRUJENA SEM MAMA,
JAZ SNEGA NE KIDAM SAMA.

RADA PA ZA METLO PRIMEM,
ČE JE TREBA, SNEG ODRINEM,
DA LAHKO PO OZKI GAZI,
GREM DO CESTE PRAV POČASI.

AVTO KAR DOMA OSTAJA,
KER NA CESTI SNEG NAGAJA,
SREDI ZIME BO POČIVAL,
PLUG PA SNEG NAM BO ODRIVAL.       (708.)

Na Hrušici, nedelja, 22.1.2023,
sestavljam dopoldne in popoldne.

ZIMA, ZIMA BELA

ZJUTRAJ, KO ODPREM OČI,
VIDIM, DA ŠE KAR SNEŽI;
TOREJ ŠE ČETRTI DAN,
S SNEGOM BO ZAZNAMOVAN.

V PONEDELJEK SEM DOMA,
KER OD DOMA SE NE DA;
SNEG NAM CESTO JE PREKRIL,
ZDAJ JE AVTO NEVOZLJIV.

V TOREK NEKAJ BOLJE JE,
A BREZ KIDANJA NE GRE;
DOBRO DA IMAM MOŽA,
DA REŠUJE ME SNEGA.

V SREDO ZJUTRAJ ZOPET SNEG,
KI GA DOSTI JE NA TLEH;
SPET JE TREBA SKIDAT’ GA;
ZDAJ SMO SITI ŽE TEGA.

SE ČETRTEK JE ZAČEL,
SPET SE SNEG JE NALETEL,
JA, LOPATA ČAKA ŽE,
DA SE PRIME JO V ROKE.

KOT POVE MI RADIO,
SNEG ŠE V PETEK PADAL BO.
PRAVA ZIMA JE PRIŠLA,
ZDAJ NASULA BO SNEGA.

ZAME JE SNEGA DOVOLJ,
PADA PA VSE BOLJ IN BOLJ,
TREBA KIDAT’ VSAK DAN JE,
ŽAL, BREZ KIDANJA NE GRE.

RADA BI BILA DOMA,
AMPAK, BOM BALINAT’ ŠLA;
DANES MI ŠE TREBA NI,
JUTRI PA SE ŽE MUDI.

V BAZI PARKIRIŠČA NI,
CELEC JUTRI MI SLEDI,
AVTO ‘MOGLA’ V SNEG BOM DAT’,
PA SE IZ NJEGA IZKOPAT’.                     (707.)

NA HRUŠICI, ČETRTEK,
19.1.2023, OB 9H15

BELO USPAVALO

SNEG SE KONČNO JE ZBUDIL,
IN NAM ZEMLJICO PREKRIL,
DA LAHKO ZASPALA BO,
ODPOČILA SI ZELO.

ALI KDAJ POMISLIMO,
DA JE UTRUJENA TAKO,
DA NAM VEČ NE MORE DAT’,
KAR BI MI OD ZEMLJE RAD’.

VREME PODIVJANO JE,
IN PO SVOJE OBNAŠA SE;
ZEMLJA ČAKA PA TEŽKO,
KDAJ SE BO IZBOLJŠALO.

KADAR VREME LEPO NI,
ZEMLJA LE TEŽKO RODI,
MI, ZEMLJANI PA TAKRAT,
NIMAMO KAJ V USTA DAT’.

ALI KDAJ POMISLIMO,
KJE V VESOLJU PLOVEMO,
IN KAKO SMO MAJCENI,
DA NIKJER NAS VIDET’ NI.

JA, NA ZEMLJI SMO DOMA;
ONA LE NAS RADA IMA;
ZUNAJ TAM JE ČRN SVET,
KJER SE SPLOH NE DA ŽIVET’.

MI PA IMAMO ZEMLJICO,
NAŠO MODRO KROGLICO,
ČUVAT’ MORAMO JO VSI;
LE NA NJEJ SE PREŽIVI.        (706.)

NA HRUŠICI, PONEDELJEK,
16.1.2023, OB 13H12

ZAKAJ IMAMO D A R S?

V DRŽAVI IMAMO D A R S,
KI NE RAZOČARA NAS;
KO SNEŽENJE SE ZGODI,
D A R S-A OD NIKODER NI.

TALE NAŠ POCESTNI D A R S,
NAJ PRESELI SE NA MARS,
TAM NIKOLI NE SNEŽI,
IN SNEGA ZA PLUŽIT’ NI.

NA PLANETU ZEMLJA SMO;
KOMAJ ZIMO ČAKAMO,
AMPAK, AL’ NAJ VSAK DOMA,
NAMEST’ AVTA PLUG IMA?

ZIMSKE SLUŽBE NI PRI NAS;
A, PLAČUJEMO PA VAS;
KO PA PLUŽIT’ SE MUDI,
D A R S-A OD NIKODER NI.

ČE VAM PLUŽENJE NI MAR,
NAM VRNITE NAŠ DENAR;
SAMI BOMO SKIDALI,
DA BOMO NA DELO ŠLI.        (705.)

NA HRUŠICI, PONEDELJEK,
16.1.2023, OB 7H20

ZIMA SE SKRIVA

SONCE SE Z NEBA SMEJI,
IN MI GREJE MRZLO KRI,
URA JE ENAJST IN PREČ,
ZUNAJ NI MRZLO PREVEČ.

KO PA SONCE BO ZAŠLO,
TAKRAT SPET ME ZEBLO BO,
IN TAKRAT BO MOJA PEČ,
ZOPET GRELA ME PREVEČ.

MENE RADO ZAMRAZI,
KER IMAM BOLJ HLADNO KRI;
VSEENO PA KDAJ ZAVRE,
ČE MI KAJ NAROBE GRE.

JEZO HITRO UKROTIM,
KER NERADA SE JEZIM;
JEZIK TREBA ŠPARAT JE,
RABIT’ PA MOŽGANE LE.

SONCE KMALU BO ZAŠLO,
GRELO MENE VEČ NE BO,
MORALA BOM KURIT PEČ,
DA NA TOPLO ŠLA BOM ‘LEČ.      (704.)

NA HRUŠICI, ČETRTEK,
12.1.2023, opoldne

SLABO SE NAM PIŠE

MOŽEK MENE ČUDNO GLEDA,
KER PRI RADIU SEM BLEDA.
TAM POSLUŠAM POROČILA,
IN NOVICA ME JE ZVILA.

RES NE NAJDEM VEČ BESEDE,
ZA OPIS SLOVENSKE BEDE,
KI SE VSAK DAN ZNOVA KAŽE,
IN UGLED DRŽAVE MAŽE.

KAKŠNA TO SMO MI DRŽAVA,
KJER NAS VLADA ZAJEBAVA;
LETA POL SAMO KADRUJE,
KRIMINALCE ZAPOSLUJE???

NA DENAR SE VSI SPOZNAJO,
DELATI PA NIČ NE ZNAJO;
JE DRŽAVA MOČNO V RITI,
TEGA NI MOGOČE SKRITI.

NAŠ GRE TITANIC POD VODO,
KER IMAMO ZDAJ SVOBODO,
REŠI NAJ SE, KDOR SE MORE,
IZ SVOBODNE NOČNE MORE.

V MEDIJIH ŠE GLASBA ŠPILA,
KER ŠE NISO UGOTOVILA,
DA JE TAKA TA SVOBODA,
DA NAM V GRLO TEČE VODA.      (703.)

NA HRUŠICI, PONEDELJEK,
9.1.2023 ZVEČER

VLADINI ‘BUČKOTI’

VLADNIH BUČKOV, KOT SO TI,
TAKIH NA VSEM SVETU NI;
TUKAJ V SLOVENIJI,
PA POVSOD SE JIH DOBI.

KDOR JE NA VOLITVE ŠEL,
KER GOLOBA JE ŽELEL,
TA BUDALA JE ZA TRI,
IN POTUHNJENO MOLČI.

DELAJO SE LEPE ZDAJ,
A POTI NI VEČ NAZAJ;
TAUBIJA SO HOTL’ ‘MET;
MORAMO PA VSI TRPET.

RES SMO DALEČ MI PRIŠLI;
VEČ SLOVENIJE TU NI;
TO DRŽAVA JE ZMEŠNJAV,
KER GOLOB NAS JE NASRAL.

PAMETNI SO VSI ODŠLI,
TJA, KJER BOLJE SE ŽIVI,
FOLK, KI TUKAJ JE OSTAL,
PLAČAL DAVEK BO KRVAV.

KDO BO GLEDAL MIRNO TO,
KAR NAM BUČKI TI POČNO?
KRAJA ZANJE JE USPEH,
ČE PA SI POŠTEN, JE GREH.

JE PREDSEDNIK VLADE TAK,
DA PREPOLN JE NAPAK;
NAM PO TV SAM POVE:
”PA POGLEJTE DANES ME”.

KDOR JE VOLIL OSLE TE,
NOSI NAJ POSLEDICE,
TU PA NAROD VES TRPI,
KER SO TEPCI VOLIT’ ŠLI.        (702.)

 NA HRUŠICI, SOBOTA, 7.1.2023

ŽALOSTNE SANJE POSTANEJO RESNICA  

NEKAJ SEM NOČI NAZAJ,
SANJALA EN ČUDEN KRAJ,
KJER NEKJE JE PROSTOR BIL,
VES V STEKLU, HLADEN, SIV.

TAM NA VHODU V PROSTOR TA,
NEKA ŽENSKA JE BILA,
KI POZNALA NISEM JE,
ONA TUDI MENE NE.

SEM BILA V PROSTORU TEM,
PRAZEN BIL JE, PUST IN NEM,
MISLILA SEM LE NA TO,
KAJ POMENI ZDAJ VSE TO.

V SEBI PA ČUTILA SEM,
DA DO TISTE ŽENSKE GREM,
KI JE ŽALOSTNA BILA,
IN NEKOGA ČAKALA.

ŽENA OD BALINARJA,
TISTA JE GOSPA BILA,
VEDELA PA NISEM ŠE,
DA JI MOŽ UMRL JE.

VEDELA SEM V SANJAH TAM,
DA PRED SABO VDOVO IMAM,
S CMOKOM V GRLU VOŠČILA,
SEM SOŽALJE IN ODŠLA.

SEM IZ SANJ ZBUDILA SE,
NAPISALA V DNEVNIK VSE,
S STRAHOM MISLILA NA TO,
KAJ SE MI ZGODILO BO.

URA TRINAJST JE BILA,
KO SEM ŽE IZVEDELA;
NEK BALINAR UMRL JE,
JAZ PA ŽAL POZNAM GA NE.

NITI EN DAN NI MINIL,
KO SE SPET JE KLIC ZGODIL,
TOKRAT PA MOJ ZNANEC JE,
ZAPUSTIL PRIJATELJE.

KADAR TAKE SANJE IMAM,
MI POKVARIJO VES DAN;
SLABO URESNIČI SE,
DOBRO PA NIKAKOR NE.         ( 701.)

NA HRUŠICI, ČETRTEK,
5.1. + PETEK, 6.1.2023

NASVIDENJE POČITEK

NOVO LETO TUKAJ JE,
TREBA JE PODELAT’ VSE,
KAR NAM LANI NI USPEL’,
TUDI, ČE SMO SI ŽELEL’.

ŠIVAM, KRPAM, EVRE ‘ŠPARAM’,
DOKLER ČISTO NE OMAGAM,
POTLEJ VSE V KOT POSTAVIM,
IN POČIVAT’ SE ODPRAVIM.

DESNA NOGA JE BOLELA,
SAJ POČIVAT’ JE ŽELELA,
JAZ PA JO OBREMENJUJEM,
IN POČITKA NE SPOŠTUJEM.

NOGA MI JE VEDET’ DALA,
DA ŠIVANJE SPLOH NI ŠALA;
NOGE MOJE NISO MLADE,
IN BI POČIVALE RADE.

JE ZA DANES DOST’ ŠIVANJA,
IN FINANČNEGA ‘ŠPARANJA’;
TUDI SEBE MORAM ”ŠPARAT”,
ČE ŽELIM SE KDAJ POSTARAT’.

IN ZATO NOŽICE MOJE,
GRESTE VE LAHKO PO SVOJE;
PRIČAKUJEM PA POČITEK,
KI MI MORA BIT V UŽITEK.         (700.)

NA HRUŠICI, TOREK, 3.1. + SREDA,
4.1.2023 DOPOLDNE