27.7.1942, PRED OSEMDESETIMI LETI, NA DANAŠNJI DAN POBITIM TALCEM V SPOMIN

HRUŠICA – MOJ RODNI KRAJ;
MIRNA VAS SI TI SEDAJ;
ŽE OD ROJSTVA TU ŽIVIM,
KJER PONOSNA ZDAJ STOJIM.

TU, NA BELEM POLJU SMO,
KJER SPOMIN OŽIVLJAMO,
NA MEDVOJNE, STRAŠNE DNI,
KO JE TUKAJ TEKLA KRI.

CANKARJEV JE BATALJON,
OGNJA DAL SOVRAŽNIKOM;
VOJNE BREZ ODPORA NI,
ZA OBSTOJ SE VSAK BORI.

TALCEV PETINŠTIR’DESET,
MORALO ZATO JE UMRET’,
SAJ GESTAPO ODLOČAL JE,
KDO ŽIVI IN KDO UMRE.

NEMCI SO PO TALCE ŠLI,
KI V BEGUNJAH SO BILI,
HRUŠČANE IN DRUGE ŠE;
TU SO POSTRELILI VSE.

TUKAJ, KJER SMO ZBRANI MI,
TU POBITI SO BILI;
SPIJO HRABRI, VEČNI SEN,
KI JE V OPOMIN VSEM.

SVEČKE LUČ NAJ ZAGORI,
V SPOMIN NA TISTE DNI,
KO JE ČLOVEK MORAL UMRET’,
ZA SVOBODNI, BOLJŠI SVET.              (664.)

NA HRUŠICI, SREDA, 20.7.2022,
PESEM JE BILA SESTAVLJENA
OB 10H30, DOPOLNJENA OB 13H35