TA VESELI DAN KULTURE,
KI ZAPOLNI PROSTE URE,
ČEZ VSE LETO IN VSAK DAN,
ČE KULTURI SI PREDAN.
MENE MARSIKAJ ZANIMA,
NAJ POLETJE BO AL’ ZIMA,
RADA Z RIMAMI SE IGRAM,
KOT PREŠEREN, DAN NA DAN.
MOJE ENOSTAVNE RIME,
NIMAJO ŠE PRAVE ‘ŠTIME’;
JAZ PREŠEREN NISEM ŠE,
RADA PA BILA BI ŽE.
SAMA RIMATI SE UČIM;
RADA Z RIMAMI ŽIVIM,
DOLGČAS MI NIKOLI NI,
POEZIJA SE RODI.
JE PREŠEREN EDEN LE,
KI MU RAVEN NI NIHČE;
TAKEGA NA SVETU NI,
KAKOR SI FRANCE BIL TI.
NA HRUŠICI, 3.12.2021 (612.)
URA KMALU SEDEM BO,
ZUNAJ PA JE ŠE TEMNO,
DEŽ NAMAKA BELA TLA,
POLNA PRVEGA SNEGA.
URA JE ŽE SEDEM PREČ,
KO SE VIDI NEKAJ VEČ,
NOČ UMIKA DNEVU SE,
TA PA VEDNO KRAJŠI JE.
ZUNAJ ZDAJ JE ŽE SVETLO,
VIDI SIVO SE NEBO,
PO HRIBOVJU ŽE SNEŽI,
DO DOLIN PA DALEČ NI.
DAN DEŽEVEN JE OSTAL,
SNEG NI SPUSTIL SE DO TAL,
NOČ POČASI SPUŠČA SE,
TEMEN DAN POSLAVLJA SE.
ZUNAJ TRDA JE TEMA,
NIČ SE VIDETI NE DA,
DOLGA NOČ ME ČAKA SPET,
TREBA JO BO PREŽIVET.
NA HRUŠICI, 2.12. 2021 (611.)
SONČECE NASMIHA SE,
DANES, KO DECEMBER JE,
RADO GRELO BI LJUDI,
V NAŠI TEJ DEŽELICI.
NAJ OGREJE NAM SRCE,
IN ODŽENE VSE GORJE,
KI NAD GLAVO NAM VISI,
IN MU KONCA, KRAJA NI.
SONCE JE ‘ZGUBILO MOČ;
BY, ADIJO, ŽAREK VROČ;
VSAK NAJ ZASE POSKRBI,
IN ZA TOPLE ZIMSKE DNI.
NA HRUŠICI, 1.12.2021 (610.)
LETO SE JE OBRNILO,
SPET DECEMBER TUKAJ JE,
ZOPET SE BO VESELILO;
TEŽKO LETO H KONCU GRE.
DNEVI TEČEJO PORAZNO,
ENAINDVAJSTET MESECEV,
MOJE JE ŽIVLJENJE PRAZNO;
SE BO COVID KDAJ IZPEL?
UPANJE UMIRA ZADNJE,
KAKŠEN MODREC BI DEJAL;
VIRUS ‘MA PRI NAS ZALEDJE,
IN ZATO BO TU OSTAL.
BO KOSIL NA MILE VIŽE;
NAROD SE GA NE BOJI,
CEPLJENE VEST NIČ NE GRIZE,
KO GA TROS’JO MED LJUDI.
COVID VESELI SE ZMAGE,
SAJ POGRUNTAL JE SISTEM,
KO ZAČUTI SAM PORAZE,
SPREMENI SE V NOV PROBLEM.
SVOJO KRONICO SPREMINJA,
KER ON HOČE PREŽIVET’,
VSE ČLOVEŠTVO OPOMINJA,
DA OSVOJIL JE PLANET.
KOMAJ ČAKAM NA TABLETO,
KI BO COVID ZDRAVILA,
UPAM, DA PRIHODNJE LETO,
TA SE BO POJAVILA.
NA HRUŠICI, 1.12.2021 (609.)