MOJE JUTRO

NOČ JE KAKOR JARA KAČA,
A NA BOLJE SE OBRAČA,
URA ŠTIRI JE IN PREČ,
KO ŽE NISEM SPALA VEČ.

TV MI ŠE KAR IGRA,
KO MOJ SPANEC SE KONČA;
ZEHATI SE MI ZAČNE,
KER TELO BREZ ZRAKA JE.

TO JE TREBA UREDIT’,
IN IZ POSTELJE SKOČIT’,
JUTRO TUKAJLE JE ŽE,
SAJ POL ŠESTIH URA JE.

VSTALA SEM IN ZEBE ME,
TREBA SE POGRETI JE,
KER CENTRALNO GRETJE IMAM,
MU TAKOJ KOMANDO DAM.

DOMEK HITRO ZGREJE SE,
NIČ VEČ ZDAJ NE ZEBE ME,
ZUNAJ JE ŽE JASEN DAN,
KI BO S SONCEM OBSIJAN.

SONCE SPET UŽILA BOM,
SAJ SIJALO BO V MOJ DOM,
Z ŽARKI ME OBJEMALO;
DA SRCE BO RADOSTNO.

KADAR SONCE GREJE ME,
JE TAKO LAHKOTNO VSE,
ČE PA SONČNIH ŽARKOV NI,
MI TAKRAT VSE DOL VISI.

 NA HRUŠICI,17.12.2021           (617.)