”ČIST NOTR PADLA”

DANES, ZADNJEGA OKTOBRA,
ENA JE NOVICA DOBRA,
SONCE NAME SIJE SPET;
S PIVOM GREM NA ZRAK SEDET.

SAMA ZOPET SEM DOMA,
PIVO MI JE DRUŽBA VSA,
ZRAVEN SVINČNIK IN PAPIR,
MOJEGA NAVDIHA VIR.

SI ZA RIME VZAMEM ČAS,
SAJ ”DOGAJA” SE PRI NAS;
KOMAJ ZMOREM VSE SLEDIT’,
IN V RIME SPREMENIT’.

JANŠA NA TAPETI JE,
KAR PREVZEL JE VLADANJE;
LEVIM NE USPEVA NIČ,
KUL-OVCI SO VSI ZANIČ.

KUČAN SPET JE OŽIVEL,
SE ZA KOMIJE ZAVZEL;
JANŠA, KI JE DEMOKRAT,
MORA Z VLADO SE POBRAT!!!

VEDNO VEČ JE TEH LJUDI,
KI ŽELIJO NAŠO KRI.
DANES VIDI SE LEPO,
KDO ŽELI DRŽAVO TO.

DESNI SO JO NAREDIL’,
DA BI LEVI JO DOBIL’.
OPA, MILAN, NE BO ŠLO,
ČE ŽELIŠ SI ŠE TAKO.

TREBA SE BO SPOPRIJET,
IN PA NA VOLIŠČA ‘JET’,
TAM SE POKAZALO BO,
DA ZA NOHTE TI BO ŠLO.

UPAM PA, DA DESNI POL,
BO DOBIL GLASOV DOVOLJ,
DA BO VLADAL ŠE NAPREJ,
DOBRO, KAKOR JE DOSLEJ.

ČE SE PA ZGODILO BO,
LEVI, DA ZAVLADAJO,
BOG, OBVARUJ NAROD NAŠ,
SAJ MENDA TO MOČ IMAŠ!!

NA HRUŠICI, 31.10.2021                (599.)

NA SONCU PIVO PAŠE

PIVO, SONCE-PRAVA STVAR,
RAZOČARA ME NIKDAR,
SAMA SEM, A DRUŽBO IMAM,
NI MI TREBA KAM DRUGAM.

DANES SONCE ME SLEPI,
KO MI SIJE V OČI,
RES GA RADA JAZ IMAM,
VČASIH PA POGLEDAM STRAN.

KER ŽARI ZELO MOČNO,
ZA OČI NI DOBRO TO;
STARAM SE, A VIDIM ŠE,
GLEDAM VSE, KAR LEPO JE.

BARVE TE, JESENSKE ZDAJ,
BODO Z MANO VEKOMAJ;
LEPA V SONCU JE JESEN,
KADAR VID NI ZASLEPLJEN.

URA TISTA JE PRIŠLA,
KO BO ZUNAJ SPET TEMA,
SONCE ŠLO BO ZA GORO,
GA DO JUTRI ŽAL NE BO.

VSAK DAN RADA SONCE IMAM,
NOČEM, DA GRE OD MENE STRAN;
SONČEK, PIVO VŠEČ STA MI,
Z NJIMA NIKDAR DOLGČAS NI. 

NA HRUŠICI, 27.10.2021          ( 598.)

PONEDELJKOV POZDRAV SONCU

DANES SONCE ME POZDRAVI,
KO SE V KUHINJI POJAVI,
SKOZI OKNO NAME SIJE,
IN S TOPLOTO ME OBLIJE.

SONCA SEM ZELO VESELA,
DA BI GA NAJRAJE OBJELA,
VEM, DA ME BO SPET POGRELO,
IN BO MNOGO LAŽJE DELO.

KADAR ZEBE ME, JE FRKA,
ME TAKRAT LENOBA TRKA,
NISEM ZA NOBENO RABO;
TAKŠEN DAN JE ZA POZABO.

DANES PA JE VSE DRUGAČE,
MI SRCE VESELO SKAČE,
ZUNAJ JE JESEN TAPRAVA,
V LEPIH BARVAH VSA NARAVA.

TREBA SE BO SPREHODITI,
DUŠO Z VAJETI SPUSTITI,
IN PREČISTITI SI GLAVO,
DA ŽIVETI SPET BO ZDRAVO.

PO STEZICAH BOM HODILA,
VITAMIN D-e BOM DOBILA,
SONCE MI BO POMAGALO,
DA TELO BO ZDRAVO OSTALO.

SONCU ZDAJ SE ZAHVALJUJEM,
IN OBENEM PRIČAKUJEM,
DA VELIKO BO SIJALO,
ENERGIJO MI DAJALO.

NA HRUŠICI, 25.10.2021        (597.)

TUROBNA RESNICA

KADAR ME NESPEČNOST DAJE,
SE ZAUPANJE MI MAJE,
V MOJE ZDRAVJE TU DOMA;
SAJ K ZDRAVNIKU SE NE DA.

NIMAM PCT PAPIRJA,
KI ZDRAVNIKE VSE POMIRJA,
BREZ PAPIRJEV PA NE GRE;
KDO JE DOKTOR ZDAJ, SE VE.

RAČUNALNIK BOM VKLOPILA,
IN NASVETE VSE DOBILA;
TUDI, ČE ME NE POZNA,
VEDNO MI POMAGAT ZNA.

TU JE ZAME, ČE GA RABIM,
NANJ NIKOLI NE POZABIM,
ČE BO ZDRAVJE RES SLABO,
PA SE BO K ZDRAVNIKU ŠLO.

MASKO NA OBRAZ BOM DALA,
IN ZDRAVNIKA POISKALA,
ČE PROSTORA TAM NE BO,
TREBA VZETI BO SLOVO.

ENKRAT MORA SE UMRETI;
DANES PA ŽELIM ŽIVETI,
AMPAK COVID ME OVIRA,
MOJE ZDRAVJE PA UMIRA.

 NA HRUŠICI,24.10.2021          ( 596.)

JESENSKA NOSTALGIJA

ZUNAJ SE PORAJA DAN,
VES OBLAČEN IN ZASPAN,
ZRAK Z OBLAKI SE IGRA,
SREČNA SEM, DA SEM DOMA.

ZIMA PRIBLIŽUJE SE,
POBELILA SPET BO VSE;
ŠČIPALA ME BO V NOS,
KER NE ZNAM JI BITI KOS.

ZDAJ JE TUKAJ ŠE JESEN,
KO JE KAKŠEN DAN MEGLEN;
SONČEK SE BO KDAJ SMEJAL,
IN MI ENERGIJO DAL.

KMALU PA BO SPET MRZLO,
DA MI BO ZA NOHTE ŠLO,
IN TAKRAT BOM JAZ DOMA,
V KMEČKI PEČI KURILA.

KO POGRELA SE BO PEČ,
SE BOM NANJO ŠLA ULEČ’,
ZEBLO MENE VEČ NE BO,
IN ZASPALA BOM SLADKO.

NA HRUŠICI, 23.10.2021   (595.)

COVID19 NE ODNEHA

SKORAJ JE MESECEV DVAJSET POTEKLO,
KO SE ŽIVLJENJE JE TAKO IZTEKLO,
KOT DO TAKRAT SMO POZNALI GA VSI,
ZDAJ PA CORONA GA VSEM NAM KROJI.

MISLILA SEM, DA BO TOLE MINILO,
AMPAK, NA ŽALOST SE TO NI ZGODILO;
TEGALE VIRUSA RES SEM ŽE SITA;
KDAJ GA PREMAGAMO, SE MI NE SVITA.

RADA NORMALNO BI SPET ZAŽIVELA,
MOJE PRIJATELJE TESNO OBJELA;
DANES RAZDVAJA NAS NEVIDEN ZID,
KI GA NE MOREŠ, NE SMEŠ PRESKOČIT’.

KER SEM NECEPLJENA, SEM KAR DOMA,
SAJ SE MED VIRUSE IT’ MI NE DA;
ZDAJ SEM IMELA BALINANJE ŠE,
AMPAK OD VČERAJ ŠE TEGA VEČ NE.

TA ČAS SE OD DANES DO JUTRI ŽIVI,
ČISTO POČASI, SE NIČ NE MUDI;
COVIDNA KRIZA SE MORA KONČAT’,
NAROD SLOVENSKI PA MORA OBSTAT’.

UPAM, DA PAMETNI VSI SMO DOVOLJ,
IN, DA VARUJEMO SEBE VSE BOLJ,
SAJ NAM DRUGAČE VEČ NI POMOČI;
DO KATASTROFE PA DALEČ VEČ NI.

DAJMO, SLOVENCI, ZA ZMAGO NAM GRE,
VIRUSU TREBA JE REČI ZDAJ:”NE!!!!,
DOLGO NE BOŠ VEČ ŽIVLJENJA KROJIL,
TRUDIMO SE, DA BI TVOJ ČAS MINIL!!!”

”BOMO BREZ MASK SPET ZADIHALI MI;
ZDAJ PA NAM S TABO ZA DIHATI NI!
VIRUS, POBERI SE S TEGA SVETA,
KAJTI, S TEBOJ SE ŽIVETI NE DA!!!!!”

NA HRUŠICI, 20.10.2021     (594.)

NE DAJ SE, SLOVENIJA!!!

SMO NAR’DILI DOMOVINO,
TRIDESET JE LET TEGA,
V KATERI NAM BO FINO;
ŽELJA NI IZPOLNJENA.

DANES GLEDAMO PROTESTE,
KI JIH PRAV NIČ TREBA NI;
ČE MOGOČE ŠE NE VESTE:
”COVID NAM ŠE KAR GROZI”!

KOT DA TA BOLEZEN RESNA,
TU, MED NAMI NI DOVOLJ,
VSAK DAN MNOŽICA SE BESNA,
UPIRA VLADI BOLJ IN BOLJ.

MASK NE VIDIŠ NA OBRAZIH,
TEH RAZJARJENIH LJUDI,
KI V SVOJIH GLAVAH PRAZNIH,
RADI BI NAS UNIČILI.

DELALI SMO DOMOVINO,
ZA SLOVENIJO, NAŠ ROD;
TUJCI BOLJE TU ŽIVIJO,
KOT SLOVENSKI PATRIOT.

JANŠEVA SE VLADA TRUDI,
ZA SLOVENIJO VSAK DAN;
ZDAJ LAHKO ŠE SLEPEC VIDI,
KDO JE NARODU PREDAN.

MOJA DRAGA DOMOVINA,
SAMO TEBE JAZ IMAM,
TI SI ENA IN EDINA,
NE BI RADA ŠLA DRUGAM.

NA HRUŠICI, 6.10.2021      (593.)