ZIMA MIGA Z REPOM

SPROŠČAM SE OB MOJEM PIVU;
SREDI DNEVA TU, DOMA,
KO POGLEDAM PROTI NEBU;
JA, SPET ZIMA JE PRIŠLA.

NEKAJ DNI JE DO POMLADI,
SNEG JE RAVNOKAR SKOPNEL,
VSI BI DOČAKALI RADI,
DA BI ZIMSKI ČAS SE IZPEL.

GLEDAM MAČKA TAM NA VRTU,
SANJA SVOJ POMLADNI SAN,
ZRAVEN PA SNEŽINKE V VETRU,
MU HLADIJO SONČEN DAN.

NE PUSTI SE, STARKA ZIMA,
KOMANDIRATI LJUDEM;
ČISTO NIČ JE NE ZANIMA,
ČE JE ONA NAŠ PROBLEM.

MED SNEŽINKAMI ČEBELA,
BI NA TOPLO RADA ŠLA,
BOG VE, ALI BO USPELA,
IN V DOMEK SVOJ PRIŠLA.

TALE ZIMA JE BREZUPNA,
SONCE SE POKAŽE SPET,
ZMEDA V ZRAKU JE OBUPNA;
TO NI VEČ NORMALEN SVET.

NA HRUŠICI, 17.3.2021         (564.)