POKORONSKO UPANJE

DANES SAMA SEM DOMA;
JE DRUŽINA SMUČAT ŠLA;
REKLI SO, ČE Z NJIMI GREM-
NE, KER COVID JE PROBLEM.

SEM VELIKO ZDAJ DOMA;
TO JE MOJA TAKTIKA;
KER OGROMNO ČASA IMAM,
DELAM POKORONSKI PLAN.

KO KORONA GRE OD NAS,
NADOKNADILA BOM ČAS,
KI SEM IZGUBILA GA,
KADAR Z DOMA NISEM ŠLA.

DANES ŽAL ŠE NI TAKO,
VSE BO ŠE PO STAREM ŠLO;
KLIČEM ZDAJ PRIJATELJA,
ČE KAJ ČASA ZAME IMA.

SVA SE POGOVARJALA,
PA SPOMINE OBUJALA;
KADAR SKUPAJ SMO BILI,
KRASNO SMO SE IMELI VSI.

MI POVE PRIJATELJ TA:
POLN KUFER VSEGA IMA!
Z NJIM SE STRINJAM TUDI JAZ,
SAJ PRIZNALA SVA PORAZ.

V ŠAHU VIRUS NAS DRŽI,
IN ŠE MALO MAR MU NI,
ČE ŽIVIMO ALI NE;
VSAK OD NAS LAHKO UMRE.

ZDAJ CEPIVO UP BUDI,
DA ŽIVELI BOMO MI,
DO TAKRAT PA MASKE GOR,
KDOR NE NOSI JE, JE NOR.

NA HRUŠICI, 30. IN 31.1. 2021        (545.)

SREČNA OBLETNICA

DANES LETO DNI MINEVA,
KAR JE ŠAREC, TISTA REVA,
VRGEL PUŠKO V KORUZO,
SVOJO VLADO BRCNIL V ‘GUZO’.

SICER SEM BILA VESELA,
A ME RADOST NI PREVZELA;
STRAH SE VAME JE PRIPLAZIL:
KDO BO ZDAJ SLOVENCE PAZIL.

SREDI COVID PANDEMIJE,
ŠAREC IZ NAS NORCE BRIJE;
NJEMU VAŽNE SO VOLITVE,
NE PA NARODA REŠITVE.

VIRUS SE JE K NAM PRIKRADEL,
IN SLOVENIJO NAPADEL;
VLADA NAS JE ZAPUSTILA,
IN USODI PREPUSTILA.

OPOGUMIL SE JE JANŠA,
KI NAM ZDAJ ŽIVLJENJE LAJŠA;
SKORAJ BO ŽE LETO DNI,
KAR ZA NAROD SVOJ SKRBI.

ŠAREC PA JE ŽE POZABIL,
KAJ SLOVENCEM JE NAPRAVIL;
ZDAJ ROVARI PROTI JANŠI,
Z NEKDANJIMI PAJDAŠI.

HVALA BOGU, NE USPEVA;
KAJ BO ON, UBOGA REVA;
JE ZANIČ DRŽAVO VODIL,
ZDAJ BI NAS PA OSVOBODIL.

NIČ NI S TABO, MARJAN ŠAREC;
SAM SI SI ZADAL UDAREC;
SI RAČUNAL BREZ KRČMARJA;
RAJE POJDI ZA VRTNARJA.

VEM, DA SI CIPRESO PULIL,
ROK PA NISI SI OŽULIL;
Z AVTOM SI SE NANJO SPRAVIL,
Z NJIM NA GLAVO SE POSTAVIL.

MISLIŠ, DA SI TATA – MATA,
AMPAK TI PRAV NIČ NE RATA;
VRNI SE V GLEDALIŠČE,
KJER TE TVOJA BABA IŠČE.

NA HRUŠICI,27.1.2021       (544.)

MOJA MEŠTA (krompirjevi žganci)

LAČNA SEM ZVEČER POSTALA.
KAJ BI ZDAJ V PISKER DALA?
JA, SEVEDA, MOJ KROMPIR,
DA BO SPET V ŽELODCU MIR.

HITRO PO KROMPIR POSKOČIM,
IN V VODO GA NAMOČIM;
MALO ŠE OD ZEMLJE JE,
ZEMLJE Z MOJE NJIVICE.

JE KROMPIRČEK ZDAJ OPRAN,
PA OLUPLJEN, NASEKLJAN,
V LONCU Z VODO JE POKRIT,
MORAM GA ŠE POSOLIT’.

SKUHALA SEM GA NA POL,
POTLEJ  DVIGNILA POKROV;
KER V MISLIH MEŠTO IMAM,
BELO MOKO MU DODAM.

MOKA NAD KROMPIRJEM VRE,
NAJ ŠE MALO KUHA SE;
KO JE MEŠTA KUHANA,
SE SAMO ŠE PREMEČKA.

ZDAJ ZASEKA SE PRECVRE,
DA OCVIRKI SE DOBE;
MEŠTA, KI V SKLEDI JE,
ČAKA LE OCVIRKE ŠE.

TO JE TA GORENJSKA JED,
DOBRA, DA NE MOR’Š VERJET;
RADA JO ZELO IMAM,
PRIPOROČAM JO TUD’ VAM.

 NA HRUŠICI, 22.1.2021         (543.)

ZIMSKI DAN

ZIMSKO SONCE SE ROJEVA,
Z ŽARKI DUŠO MI OGREVA;
DANES ZOPET LEP BO DAN,
Z ZLATIM SONCEM OBSIJAN.

SONCE VABI ME V NARAVO,
VSO PRELESTNO IN BAHAVO,
KI ŽIVLJENJE MI POKLANJA,
IN ME VLEČE IZ COVID STANJA.

VČASIH SPREJMEM POVABILO,
KI JE SONČEVO ZDRAVILO,
DRUGIČ SE NA VARNEM STISKAM,
SI PRED NJIM OČI ZATISKAM.

VSAK PO SVOJE PAZI NASE,
IN PREŽIVLJA COVID ČASE;
MASKA ZDAJ JE VAROVALKA,
KO SEM COVIDOVA TALKA.

V BOJU S COVID NISMO SAMI,
ZDAJ CEPIVO JE MED NAMI;
LE CEPITI SE JE TREBA,
PA BO SPET PRIHODNOST LEPA.

NA HRUŠICI,19.1.2021        (542.)

OGNJENA VODA BO

DANES NAME ČAKA DELO,
KI SE ZGODAJ BO ZAČELO;
V MRZEL DAN BO TREBA ITI,
PRI SOSEDI POZVONITI.

ZADNJIČ Z NJO SEM SE ZMENILA,
DA BI KOTEL JAZ RABILA,
KI TAKRAT SE UPORABLJA,
KADAR JE VELIKO SADJA.

JE SOSEDA DOVOLILA,
IN MI KOTEL PREPUSTILA:
”ZDAJ PA KUHAJ, TU GA IMAŠ,
PA POKAŽI, VSE KAR ZNAŠ!”

SADJE V SODIH NAME ČAKA;
MESECE SE ŽE NAMAKA;
DANES KONEC JE ČAKANJA,
ŽGANJEKUHA ME PRIGANJA.

BO VELIKO UR POTEKLO,
PREDEN ŽGANJE BO PRITEKLO;
KO KONČANO DELO BO,
PA SE BO NAZDRAVLJALO.

ŽGANJE JEZIK NAM RAZVEŽE;
DOBRA VOLJA SE PRILEŽE,
SAJ V SMEHU JE POL ZDRAVJA,
PRAV ZATO NAJ SE PROSLAVLJA.

 NA HRUŠICI, 13.1.2021      (541.)

ABRAHAMOVKA

Po naročilu in kratkem opisu fotografije, ki sem jo dobila v roke, je nastala pesmica za prijateljičino sestro. Njen soprog naj bi jo prebral na praznovanju abrahama.

DRAGA MOJA TI ŽENIČKA,
AL’ ‘MAŠ RADA KAJ MOŽIČKA,
T’KO, KOT JAZ ‘MAM TEBE RAD;
ZAME PRAVI SI ZAKLAD.

RES SE ONA ZAME TRUDI,
LE NAJBOLJŠE MI PONUDI;
ZMERAJ VSE OD SEBE DA,
KER ZELO ME RADA IMA.

EVO, T’KOLE IZGLEDAVA,
KADAR NA DOPUSTU SVA;
VEDNO STISKAM JO TAKO,
KER JO LJUBIM ŠE ZELO.

DOBRO IZGLEDA MOJA JOŽI,
KAR MRAVLJINCE IMAM NA KOŽI,
SPLOH, KO GOR OČALA DA,
JE TAPRAVA MAČKICA.

‘MAL NAPREJ, NA VROČI PLAŽI,
NAJINA SE HČERKA PRAŽI,
ZRAVEN TIA, VNUKINJA,
Z BRATCEM GALOM SE IGRA.

ZDAJ, PO KRATKI TEJ PREDSTAVI,
POSVETIMO SE ZABAVI;
NAJ SE ABRAHAMOVKA,
DANES RES LEPO IMA.

PESEM JE STARA OKOLI 15 LET.    (540.)

ROJSTNODNEVNA

DRAGI ”BAMBI”, MAMIN SINE,
VEŠ DA LETO HITRO MINE;
DANES SPET JE TISTI DAN;
PRAVIMO MU ROJSTNI DAN.

SPOMNIM SE NOVEMBRA SPET,
KO SI TI PRIŠEL NA SVET;
RES VESELA SEM BILA,
KER SEM ‘MELA SINA DVA.

SREČE MNOGO TI ŽELIM,
IN NAJ TA NIKDAR NE MINE,
ČE BOŠ ŠEL NA KRAJ SVETA,
VEDNO BOŠ MOJ MALI SINE.

NA HRUŠICI, 3.11.2006     (539.)

BESEDNO BOGASTVO

JEZIK MOJ IN VSE BESEDE,
ME POTEGNEJO IZ BEDE,
KI SE DNEVNO MI DOGAJA,
KO NEVAREN VIRUS VZTRAJA.

MI SLOVENŠČINA POMAGA,
DA ODMISLIM TEGA VRAGA,
KI ŽIVLJENJE MI RAZDIRA,
KO V HIŠO ME ZAPIRA.

SE Z JEZIKOM IN BESEDO,
DA PREMAGAT’ VSAKO BEDO,
DOMIŠLJIJA PA POMAGA,
ITI PREK’ DOMAČ’GA PRAGA.

V TRENUTKU ZNAM ZAPETI
KAKOR PTICA IN LETETI,
MI BESEDA NAREKUJE,
KAM NAJ PTICA ODPOTUJE.

ZDAJ BESEDA TA UKAŽE:
”LETI TJA, DO DALJNJE PLAŽE,
KJER SE ZLATO SONCE SMEJE,
S TOPLIMI TE ŽARKI GREJE!”

V TRENUTKU SEM NA PLAŽI,
KJER TELO SE RADO PRAŽI,
MORJE TOPLO ME OBLIVA;
TAM SEM, KOT OTROK, IGRIVA.

IN TAKOLE JAZ POTUJEM,
KRAJE SANJSKE OBISKUJEM,
SAJ BESEDA TA PRIROČNA,
V ČASU TEM JE VSEMOGOČNA.

 NA HRUŠICI, 9.1.2021       (538.)

POBOŽIČNI DAN (napisana 26.12. 2020)

DANES ŠTEFANOVO JE,
NAME SIJE SONČECE;
TU, ZA ŠIPO ZDAJ SEDIM,
PIVA SE RAZVESELIM.

SEM SKLENIJA JAZ TAKO,
DA NASTALA PESEM BO,
SAJ TEŽKO NI RIMATI,
ČE IMAM DOVOLJ SNOVI.

LETOS JE ZA RIME ČAS;
NOVI VIRUS JE PRI NAS;
TA VSAK DAN LEPO SKRBI,
DA IMAM KAJ RIMATI.

COVID JE ZELO MOČAN;
IN NA SVETU NI VEČ SAM;
ZDAJ MENDA PODMLADEK IMA,
SAJ STA COVIDA ŽE DVA.

VIRUS SE SPREMINJA ŠE,
V ANGLIJI SO TRIJE ŽE;
TAM POČUTI SE DOMA,
KJER V MIRU MLADE IMA.

SVET CEPIVO ZDAJ IMA,
Z NJIM TUDI SLOVENIJA;
JUTRI TOREJ DAN BO D(e),
KO ZAČNE SE CEPLJENJE.

PIVO ZDAJ POPITO JE,
SONČECE ME GREJE ŠE,
KMALU ŠLO BO ZA GORO,
IN DO JUTRI SPALO BO.

ČE BO JUTRI SONCE VZŠLO,
PIVO SE SPET PILO BO,
ČE PA SVET BO VES TEMAN,
BOM ČAKALA SONČEN DAN.

NA HRUŠICI,26.12.2020       (537.)

SOLATA JE ZAKON

URA TOČNO JE DEVET;
JAZ SEM PRI SOLATI SPET;
RADA JO ZELO IMAM;
JEDLA BI JO NOČ IN DAN.

JE V SOLATI RDEČ FIŽOL,
KI GA JE PRIBLIŽNO POL,
DRUGA POLOVICA JE,
GLAVICA ENDIVIJE.

TA SOLATA S KRUHOM JE,
PRAZNIK ZA BRBONČICE;
TUDI ČESENJ JE V NJEJ,
KI ZA ZDRAVJE O.K.

SEM NAJEDLA SE TAKO,
DA ŽELODČEK POČIL BO,
AMPAK, MI DO ZDAJ ŠE NI;
ME PREVEČ TO NE SKRBI.

GLEDAM ŽALOSTNA NA VRT,
KI JE S SNEGOM VES ZASTRT;
KOMAJ ČAKAM NA POMLAD,
KO BO POLN VRT SOLAT.

PREJ BO REGRAT ZRASTEL ŠE,
KI MED TRAVO GLAVNI JE;
TA S KROMPIRJEM DOBER BO,
PA Z OCVIRKI PRAV TAKO.

O, MARIČKA, O MADONCA,
KDAJ BO TOLIKO SPET SONCA,
DA BO VES TA SNEG STOPIL’,
IN BO REGRAT LAHKO VZKLIL?

NA HRUŠICI, 5.1.2021      (536.)