TAKLE ‘MAMO

KOMAJ DEŽ JE SNEG ODPLAKNIL,
TA SPET PADA IZ NEBA,
DEŽJU SNEG NE BO SE UMAKNIL,
SAJ JE ZIMA K NAM PRIŠLA.

SE SNEŽINKE VESELIJO,
SAJ NA DOLGO POT GREDO,
MED LETENJEM SE LOVIJO,
KO NA ZEMLJO PADAJO.

KAR NAENKRAT SE NEVIHTA,
VZELA JE OD BOG VE KOD,
MRZEL VETER GROZNO PIHA,
SNEG VRTINČI NAOKROG.

S STRAHOM GLEDAJO SNEŽINKE,
KAJ V OZRAČJU SE GODI,
VETER BELE POTEPINKE,
DALEČ V MORJE ODLOŽI.

SLANO MORJE NI PRIJAZNO,
SAJ SNEŽINKE RAZTOPI,
ZDAJ OZRAČJE SPET JE PRAZNO;
BURJA JE, SNEŽINK PA NI.

NAŠA JE NARAVA TAKA,
DA NAS ENKRAT RADA IMA,
DRUGIČ NAS OKROG PRINAŠA,
IN NAM LE LIMONE DA.

NA HRUŠICI, 8.12.2020      (529.)