ZANIMIVO SONČNO JUTRO

SONCE PRVIČ POMEŽIKNE,
POTLEJ SPET ZA HRIB PONIKNE,
KO PA ZOPET VEN POGLEDAM,
ZLATO PIKICO ZAGLEDAM.

DRUGIČ SONCE SE PONUJA,
KO ZA HRIBOM SE PREBUJA,
ZLATI ŽAREK MI POŠILJA,
SPET POTEM ZA HRIB IZGINJA.

TAM NA HRIBU SO DREVESA,
KI NARAVNA SO ZAVESA,
SONCU TA OBRAZ ZAKRIVA;
TO JE IGRA ZANIMIVA.

TRETJIČ SONCU JE USPELO,
DA VRH HRIBA JE PRISPELO,
IN NA PLANO IZSTOPILO,
TER NA POLNO ZASVETILO.

DAME MOJE IN GOSPODJE,
SONCE NAŠE JE UGODJE,
SI PREDSTAVJATE NEBO,
ČE BI SONCA NE BILO?

KAJ NA ZEMJI BI POČELI,
ČE BI SONCA NE IMELI?
ČE BILO BI RES TAKO,
BI ŽIVLJENJA NE BILO.

IN ZATO, GOSPODJE, DAME,
NAJ ŽIVLJENJE VSE PREVZAME,
SONCE, ZEMLJA, NAŠ STA DOM,
DOKLER TU ŽIVELA BOM.

 NA HRUŠICI,28.11.2020      (525.)

CORONA ŠE MOČNEJŠA

URA SEDEM JE IN POL,
KO SE DAN ROJEVA NOV,
SONCE KAŽE SVOJ OBRAZ,
KI PREGNAL BO SLANO, MRAZ.

VSI TEŽKO ŽIVIMO ZDAJ,
SAJ CORONA JE NAZAJ,
KI SLOVENCEV SE DRŽI,
NAS ‘Z OBJEMA NE SPUSTI.

RADA NAS CORONA IMA,
JI PRI NAS NI HUDEGA,
SAJ VELIKO JE LJUDI,
KI SE NIČ JE NE BOJI…

…SVOJ OBRAZ NASTAVLJAJO,
K SEBI JO PRIVABLJAJO,
ONA PA VESELA JE,
KER JE NIČ OVIRA NE.

V PLJUČA RADA SE SPUSTI,
KAOS TAM NAM NAREDI,
IN NATO ODLOČI SE,
ALI ŽIVEL BOŠ, AL’ NE.

ČE TI BO POMAGAL KDO,
BOŠ PREŽIVEL ŠE LAHKO,
ČE PREVEČ BO VIRUSA,
PA ADIJO, ZEMLJICA.

ZDAJ ŽIVEL SI TI NAD NJO,
AMPAK VEČ NE BO TAKO,
MRTEV BOŠ POD ZEMLJO TI,
TO CORONA NAREDI!!!!

NAROD, PAMET V ROKE DAJ,
ZDRAVJE PRVO JE SEDAJ,
ČE NAS VIRUS BO DOBIL,
NAS LAHKO BO POGUBIL.

 NA HRUŠICI, 26.11.2020       (524.)

DRUGI VAL

VLADA DRUGIČ NAS ZAKLEPA,
KER SE VIRUS NAS OKLEPA;
SMO PRIMORANI TRPETI,
ČE ŽELIMO PREŽIVETI.

VIRUS RESNA JE NADLOGA,
KI ČLOVEŠTVA NE UBOGA;
REŠITI SE GA NE ZNAMO;
ŠE PREMALO GA POZNAMO.

COVID NAS OKROG PRINAŠA,
IN ŽIVLJENJE NAM ODNAŠA;
SE STAREJŠI GA BOJIJ(M)O;
MLADI BREZ STRAHU ŽIVIJO.

VSAK DAN VIDIM SPREHAJALCE,
”MEDICINSKE POZNAVALCE”;
MALO KDO SPLOH MASKO NOSI,
RAJE VIRUS OKROG TROSI.

SONCU RADA GREM NAPROTI,
ČE SEM VARNA NA TEJ POTI;
KER PA ZDAJ TO NI MOGOČE,
ZA SPREHODI SRCE JOČE.

SEM DOMA IN PESMI PIŠEM,
DA V NJIH TA ČAS ORIŠEM,
KI NI DOBER IN NI LEP,
TO VSAK VIDI, ČE NI SLEP.

SE PREŠERNU ZAHVALJUJEM;
V ČASIH TEH GA POTREBUJEM;
DOLGO JE ŽE MOJ NAVDIH,
Z NJIM V SRCU NAJDEM STIH.

 NA HRUŠICI,17.11.2020      (523.)

MLAJ

MLAJ JE DANES-PRAZNA LUNA;
NANJO NISEM JAZ IMUNA.
TAKA LUNA MENI DELA,
MARSIKAJ, KAR NE BI SMELA:

MI POVZROČA SLABO SPANJE,
IN VEČKRATNE, ČUDNE SANJE;
NI POČITKA IN NI ‘MIRA’;
TAKA LUNA ME NERVIRA.

ZJUTRAJ ZGODAJ ŽE VSTANEM,
TEŽKE VEKE SI POMANEM,
SKOZI OKNO NOČ ZAGLEDAM,
NOVEGA SE DNE ZAVEDAM.

KOMAJ SONCE BOM ČAKALA,
DA SE DVIGNE MI MORALA;
ZLATO SONCE KRI POŽENE,
IN SEVEDA TUDI MENE…

..Z ENERGIJO ME NAPAJA,
IN S TOPLINO ME OSVAJA;
SE NE MOREM MU UPRETI,
KADAR TOPLO NAME SVETI.

ČE PREVEČ ME LUNA GNJAVI,
SONCE ME TAKRAT OZDRAVI.
LUNE MALO ME JE STRAH,
SONCE STRAH ZDROBI V PRAH!

NA HRUŠICI,15.11.2020         (522.)

ADIJO, MARTINOVANJE!

TO JE RES PRAV NEVERJETNO,
DA JE VREME BOGOKLETNO,
DANES, KO JE SVET’ MARTIN,
KI SPREMINJA MOŠT V VIN’.

SONCE SE JE UTRUDILO,
KO NA TRTE JE SVETILO;
PRAV NA SVETEGA MARTINA,
PA OBDAJA NAS SIVINA.

DOLGO LETO SMO ČAKALI;
DA LAHKO BI PRAZNOVALI,
PA JE VIRUS VMES POSEGEL,
PRAZNOVANJE NAM PRESTREGEL.

COVID KRIŽA NAM NAČRTE,
KAR JE V VEZI VINSKE TRTE;
VINCA KRŠČEN’GA NE BO,
PILI BOMO LE VODO.

VODA ŠE ZA V ČEVLJE NI;
A TAKO SE PAČ ZGODI;
V SILI MUHE ŽRE HUDI*,
VODA BOLJŠA BO, KOT NIČ.

DRUGO LETO SPET VESELO,
PRAZNOVATI SE BO SMELO,
DO TAKRAT PA ČUVAJMO,
SVOJE ZDRAVJE IN TELO.

NA HRUŠICI,11.11.2020      (521.)

OGLEDALO ČASA

KADAR SONCA NI NAD MANO,
SE POČUTIM RES BOLANO;
VČERAJ TA PRESNETA MEGLA,
PO ŽIVLJENJU MI JE STREGLA.

NI DOVOLJ, DA JE CORONA,
KI ZA NAS JE PRAVA MONA,
NE, ŠE MEGLA MORA BITI,
DA NE VEŠ VEČ, KAJ STORITI.

SEM DOMA RESNIČNO RADA,
KER VEČ NISEM ROSNO MLADA;
NO, ČE S SONCEM SODELUJEM,
TUDI ČEVLJE SI OBUJEM.

GREM PO VRTU, OKROG HIŠE,
KJER ME DELO VSAK DAN IŠ’E;
MORAM NOGE PRETEGNITI,
IN MOŽGANE PREVETRITI.

GLAVA RADA JE SVOBODNA,
DA LAHKO JE MISEL PLODNA;
POTLEJ PESMICA NASTANE,
KI OBLIŽE DA NA RANE.

ČAS JE ZAME ZGODOVINSKI,
ZA ČLOVEŠTVO PA PRVINSKI;
TAKEGA DO ZDAJ NI B’LO,
ODKAR TLAČIMO ZEMLJO.

COVID V HIŠE NAS ZAPIRA,
SAJ NEZNANA JE OVIRA;
SE ČLOVEŠTVO ZDAJ BORI,
Z NEČIM, KAR VIDNO NI.

ZDRAVSTVO ŽE PO ŠIVIH POKA,
NA KOLENIH JE VSA STROKA;
JE BOLNIKOV VSAK DAN VEČ,
V NEKAJ DNEH JIH BO PREVEČ.

MOJE OGLEDALO ČASA,
SLIKE LEPE NE PRINAŠA;
TUJEC ZDAJ JE ČLOVEK TVOJ,
ZDRAV OSTANEŠ SAM S SEBOJ.

 NA HRUŠICI, 6.11.2020          (520.)

KORONA PIVO

PIVO SE MI RES PRILEŽE,
KO DO MENE SONCE SEŽE;
A, ČE SOSED DRVA ŽAGA,
MI PA SONCE NE POMAGA.

GLASNA ME MOTORKA MOTI,
SAJ UŽITKU JE NA POTI;
ŠE SOSEDOV TELEFON,
ZMOTI RITUALA TON.

SOSED PRIDNO TAM RAZLAGA,
KDO MU PRI DRVEH POMAGA;
DESNI SOSED PRIDE ŠE,
PRVI SE MU IZPOVE.

LEVO OD MENE PA SOSEDA,
MAČKA NIKDAR NE SPREGLEDA;
MUCI ČAKA LE NA NJO,
KDAJ GA NAHRANILA BO.

EVO, SPET MOTORKA POJE,
KI ZAHTEVA DELO SVOJE;
TREBA ŽAGAT JE DRVA,
DA BO TOPLA HIŠICA.

ZAME GRETJE NI PROBLEM,
SAJ NA OLJE IMAM SISTEM,
KJER LE GUMB PRITISNEM JAZ,
PA ADIJO, ZIMA, MRAZ.

NA HRUŠICI, 3.11.2020      (519.)

RIME ZA PRAZNIK

DRAGI PRIMOŽ, SINE MOJ,
ROJSTNI DAN JE DANES TVOJ,
PETINTRIDESET JE LET,
KAR RODIL SI SE V NAŠ SVET.

ATI IN PA MAMICA,
SVA VESELA TE BILA,
TUDI BRATEC ČAKAL JE,
DA SE MU PRIDRUŽIŠ ŠE.

DEDEK IN PA BABICA,
STA ČAKALA TE DOMA,
KDAJ DOMOV PRINESEM TE,
MOJE MALO DETECE.

LEPI SO SPOMINI TO,
KI SE MI PORAJAJO,
KADAR PRAZNIK TI IMAŠ,
DRAGI SINE, PRIMOŽ NAŠ.

VEDNO ZDRAV OSTANI TI,
NAJ LEPO SE TI GODI,
SREČA NAJ TE SPREMLJA LE,
DANES, JUTRI, DNEVE VSE.

NA HRUŠICI, 3.11.2020       (518.)

NOČNE RIME 2

VSAKO NOČ PO ISTI VIŽI,
REDNO SE MI SPANEC SFIŽI;
URA ŠTIRI JE ODBILA,
KO SEM SE ŽE PREBUDILA.

VIŠJA SILA TOREJ HOČE,
DA SRCE ZA SPANCEM JOČE,
AMPAK JAZ NE BOM JOKALA,
RAJE RIME BOM PISALA.

VČERAJ SEM SE POTRUDILA:
KUP SEM LISTJA NAGRABILA,
SAJ DOMA SEM V NARAVI,
KI K POČITKU SE PRIPRAVI.

TUDI ONA MORA SPATI,
NOVIH SI MOČI NABRATI,
DA POMLADI BO SIJOČA,
VSA ZELENA IN CVETOČA.

MED JESENJO IN POMLADJO,
ZIMA VODI SNEŽNO LADJO,
KI POMLAD JO BO STOPILA,
KO SE ZNOVA BO RODILA.

SONCE TOPLO BO SIJALO,
IN NARAVI POMAGALO,
DA POKAŽE VSE LEPOTE,
IN PONUDI NAM DOBROTE.

NA HRUŠICI. 1.11.2020       (517.)

1. NOČNE RIME

VSAKA NOČ ‘MA SVOJO MOČ,
JAZ PA KLIČEM NA POMOČ,
SAJ, KO ENKRAT SE ZBUDIM,
REDKO KDAJ NAZAJ ZASPIM.

DOLGE TAKE SO NOČI,
KO SE ČAS VLEČE MI;
KER ZASPATI NE USPEM,
PA PISARITI ZAČNEM.

KO RAZMIŠLJAM, ČAS BEŽI,
IN KAJ HITRO SE ZGODI,
DA NASTANE PESMICA,
TAKA, NOČNA, KOT JE TA.

JA, ŠE NEKAJ NAJ POVEM:
SANJATI PA NI PROBLEM;
SE PONOČI SANJA MI,
DA BALINAM Z JABOLKI.

VSE VEČ TAKIH JE NOČI,
KI JIM KONCA, KRAJA NI,
KER PA LJUBIM RIMANJE,
NIČ VEČ VLEČEJO SE NE.

ZDAJ, NA KONCU PESMICE,
SE SAMO NASMEHNEM ŠE,
SAJ, KO SPANCA NI IN NI,
SE PA PESMICA RODI.

NA HRUŠICI, 31.10.2020     (516.)