KORONA, OSTANI DALEČ!

NOVI VIRUS ME NAUČIL LEKCIJ JE ZA MNOGO LET;
TUDI, ČE SE SPET POJAVI, MORALA BOM PREŽIVET;
MISLI MOJE MI VELIJO, DA SE JAZ MU NE PUSTIM,
TUDI, ČE ME BO OGROŽAL, SE POGUMNO NAJ BORIM.

BOGU HVALA, DA SE VIRUS JE UMAKNIL DALEČ STRAN,
SAJ BI SE MI ŠE ZMEŠALO V KARANTENI DAN NA DAN;
DOLGO SEM ČAKALA, DA GRE VIRUS PROČ OD NAS,
NADOKNADITI BO TREBA VES TA IZGUBLJENI ČAS.

BO DRŽAVA BONE DALA, DA NE BOM SAMO DOMA,
ŠLA BOM, KAMOR BOM HOTELA; LEPA JE SLOVENIJA;
NEKAJ EVRČKOV OSTALO ZA UŽIVANJE JE ŠE,
ŽE RAZMIŠLJAM, ALI NAJ NA MORJE GREM, ALI V GORE.

MORJE ZMERAJ ME OČARA, RADA TAM SEM Z NJIM,
KO GA GLEDAM IN POSLUŠAM, VEM DA RES ŽIVIM;
VEDNO DO SEDAJ PRIJAZNO JE BILO Z MENOJ,
JAZ PA SE ZAVEDAM, DA JE ”KRIV” ZA MOJ OBSTOJ.

ČE BI NJEGA NE BILO, TUD’ MENE NE BI B’LO,
TEGA VEDNO SE ZAVEDAM, KO MI JE LEPO;
MORJE ZAME JE ŽIVLJENJE TUKAJ IN SEDAJ,
VEM, KO MENE VEČ NE BO, BO MORJE VEKOMAJ.

GORE PA SO PREVISOKE; NOČEM ITI GOR,
ČE ŽELIŠ DO VRHA PRITI, MORAŠ BITI NOR;
KER KONDICIJE MI MANJKA, RAJE MORJE IMAM,
KO PA MORJA VEČ NE BO, TAKRAT BOM ŠLA DRUGAM.

NA HRUŠICI, 21.5. IN 27.5.2020    (497.)

SLOVENCI SMO – že drugič z moje strani posodobljena partizanska koračnica KOVAČI SMO

Na današnji dan, 15.5.2020, pa tale ”stvaritev” prav paše….JANŠEVA VLADA JE NAMREČ PREKLICALA EPIDEMIJO COVID-19.

SLOVENCI SMO IN NAŠA VLADA,
SKOVALA NAM JE ZDRAVJA KLJUČ,
PRIHODNOST SVETLA SE JE RODILA,
PRIŽGALA JE ŽIVLJENJA LUČ.

ROŽE IN DEŽ

OKNO SOBE DEŽ UMIVA,
KO PO ŠIPAH SE RAZLIVA,
ROŽICE PA NA POLICI,
GLEDAJO V OČI RESNICI.

PRVI DEŽEK NANJE PADA;
VODO VSAKA IMA RADA;
DOLGO ZIMO SO PRESPALE,
DEŽNE KAPLJICE SANJALE.

DANES SANJE SO RESNICA,
SAJ JIH DEŽEK NEŽNO ŠPRICA;
ROŽICE SO OŽIVELE,
IN CVETETI SO ZAČELE.

KMALU BODO POKAZALE,
KAJ POZIMI SO SKRIVALE;
S CVETJEM BODO SE BAHALE,
KI BO VREDNO VSE POHVALE.

VSA VESELA ROŽE GLEDAM,
NJIH LEPOTE SE ZAVEDAM,
KO DEŽJA NI, JIH ZALIVAM,
IN PRI DELU TEM UŽIVAM.

ROŽE MOJE SO VESELE,
SPOROČILO TO SPREJELE;
DA NEKDO IMA JIH RAD,
NAJ BO ZIMA AL’ POMLAD.

NA HRUŠICI, 12.5.2020         (496.)

POTRPLJENJE NA PREIZKUŠNJI

STRAŠNI NOVI VIRUS TI,
NOČEM DA OB MENI SI,
HOČEM, DA GREŠ STRAN OD TOD;
DAJ, ODPRAVI SE NA POT!

SPLOH NE MARAM S TABO Ž’VET,
SAJ S TEBOJ JE SVET PREKLET;
VSAK SE VSAKEGA BOJI,
ZDAJ PRIJATELJEV VEČ NI.

V DRUŽINAH JE NEMIR,
V ZRAKU ČUTI SE PREPIR;
TUJEC ZDAJ JE LASTNI SIN,
STARŠI POLNI BOLEČIN.

TA KORONA REZAT ZNA,
VSO LJUBEZEN IZ SRCA!
KDAJ BO VSE, KOT JE BILO,
ALI SPLOH BO KDAJ TAKO?

MISEL ME GLOBOKA ŽRE,
DA NAŠ SVET V FRANŽE GRE;
KDAJ SE NAŠEL BO HEROJ,
KI IZNAŠEL BO NAPOJ.

NAJSI BO CEPIVO TO,
KI NAS VAROVALO BO,
TUD’ TABLETA DOBRA BO,
DA SE LE POZDRAVIMO.

VSE ČLOVEŠTVO ČAKA TO,
KDAJ NAM ZOPET BO LEPO,
DA ŽIVELI BOMO VSI,
BREZ STRAHOV IN VSEH SKRBI.

NA HRUŠICI, 10.5.2020              (495.)