SREČNO, JANŠA!

JANŠA, TI, SLOVENSKI JANEZ,
UPAM, DA SI SREČEN DANES,
KO BOŠ ZOPET NAM ZAVLADAL,
IN GROZEČE SILE OBVLADAL.

VZEMI ZDAJ V ROKE ŽEZLO,
DA BO VSE SLABO ODNESLO;
GA ZAVIHTI S TAKO SILO,
DA SE BO POVSOD ISKRILO.

DOLGIH SEDEM LET ČAKALO,
ŽEZLO JE NA ROKO PRAVO;
SO VRSTILI SE PREMIERI,
A NIHČE PO MOJI MERI.

NAJ POSTANE TA DRŽAVA,
ZA VES NAROD TISTA, PRAVA,
KI JO ČAKAMO ŽE LETA,
TAKO, KI ZA NAS BO SVETA.

LEPA NAŠA TA DEŽELA,
TUJE BO LASTNIKE IMELA,
ČE NE BOŠ NAS TI PREBUDIL,
ZA SLOVENIJO SE TRUDIL.

ZDAJ ŽELIM TI LE USPEHA,
NAJ SE TA NIKDAR NE NEHA,
DA SLOVENIJA CVETELA
BO IN NIKDAR OVENELA.

NA HRUŠICI, 29.2.2020   (481.)

ZIMA ČASA NIMA

”PRIDI ZIMA, ZMIGAJ SE,
LE ZAKAJ OKLEVAŠ ŠE?
SMO ZAMERILI SE TI,
DA ZA NAS ŠE MAR TI NI?

KURENTI SE OGREVAJO,
DA TE STRAN ODŽENEJO;
TEBE PA ŠE VEDNO NI;
SPLOH NAS VEČ NE MARAŠ TI.

SI PO SVETU NAOKROG,
KJER NE SKRIVAŠ BELIH NOG;
SI NASULA JIM SNEGA;
NAM PA NE PRIVOŠČIŠ GA.

BODO UČILNE ZIDANE,
KMALU SPET SAMEVALE;
NEKAJ ČASA ŠE IMAŠ,
DA Z BELINO NAS OBDAŠ.

ZIMA, OTROCI ČAKAJO,
DA SE TE NAUŽIJEJO;
JAZ TAKRAT BOM ZA PEČJO;
KJER ME ZEBLO NIČ NE BO.”

NA HRUŠICI, 3.2.2020   (480.)

OPRAVIČILO

O d nekdaj se trudim za naš lepši dan,
P a vendar včasih podre se moj plan;
R es nisem želela, da to se zgodi,
O prosti, Andreja; veš, Primož trpi.
S i resno vzela vse moje skrbi,
T i dajem priznanje; vseeno ti ni,
I_n vendar, ko vidim človeka trpet’,
A ndreja, povabim te v Primožev svet.
N obeden me virus ne bo več strašil,
D ovolj se zavedam, kaj je naredil,
R esnično te prosim, da mi oprostiš,
E dina si, ki vse lahko spremeniš.
J a; tale dogodek spremenil me je;
A ndreja, le pridi; vsi čakamo te.

NA HRUŠICI, 1.2.2020     (479.)