JE VREMENSKA PRAVLJICA;
ZBUJA SE NARAVA VSA;
SREDI MODREGA NEBA,
SIJE ZLATA KROGLICA.
DOLGA ZIMA ŠLA JE PREČ;
JAZ SNEGA NE MARAM VEČ;
MENI SONCE JE VŠEČ,
VSAK DAN HOČEM GA ČIM VEČ.
V PLANICI SKOKI SO,
SKORAJ V ”PODEN” SKAČEJO,
VSI SKAKALCI HRABRI SO,
SI POKLON ZASLUŽIJO.
TUDI SONCE SRED’ NEBA,
DOLGE SKOKE RADO IMA;
MED KULISO IZ GORA;
TAM PLANICA JE DOMA.
NA HRUŠICI, 22.3.2018 (455.)
TRIINDVAJSET LET NAZAJ,
IZ PEKLA SEM STOPILA V RAJ,
S SVOJIM MALIM SINEKOM,
KI SI VELIK ŽE SEDAJ.
SEM KOT MATI ZACVETELA,
IN NAD DETECEM BEDELA,
NOČ IN DAN PRISLUŠKOVALA,
DA NE DIHAŠ, SEM SE BALA.
SI LEPO SE TI RAZVIJAL,
SKOZ’ ŽIVLJENJE SE PREBIJAL,
ZDRAV IN VELIK SI POSTAL;
BOG TI JE ŠE PAMET DAL.
ZDAJ NA NOGE SE POSTAVI,
IN POSTANI MOŠKI PRAVI;
NAJ TE VEDNO SPREMLJA SREČA,
IN LJUBEZEN LE GOREČA.
NA HRUŠICI, 9.8.2007 (454.)
VESELIM SE JAZ ZELO,
SAJ GREM NA USKOVNICO;
TAM SE BOMO SREČALI,
ŽLAHTA IN PRIJATELJI.
NA PLANINO SMO PRIŠLI,
S SVOJIMI VOZILI VSI;
CESTA SAMA JAMA JE;
S STRAHOM SEM PELJALA SE.
Z AVTOM MOJIM SKAČEVA,
KOMAJ SVA NA CILJ PRIŠLA;
TA UBOGI AVTEK MOJ,
S CESTO BIL JE TEŽEK BOJ.
VSE KOSTI NA MESTU SO,
A POČUTIM SE SLABO;
KO ZAGLEDAM TETO JAZ,
PA MI ZAŽARI OBRAZ.
TETA ZOFKA ČAKA NAS,
KER JE BIL KOSILA ČAS;
VABLJENI SORODNIKI,
NAJ BI GOLAŽ JEDLI VSI.
NEKAJ ŽLAHTE NI IN NI,
KOMAJ ČAKAMO JO MI;
GOLAŽA JE ČAS MINIL,
NAJ SE VEČ NE BI DOBIL.
A TAKRAT SO ŽLAHTNIKI,
VSI DO ZADNJEGA PRIŠLI;
PRAZNA MIZA ČAKA TAM,
NE VEDO NE KOD, NE KAM.
MI SE JIM NASMEJEMO,
GOLAŽ VSEM POSTREŽEMO,
SKUPAJ SMO ZA MIZO VSI;
KMALU SITI SMO BILI.
NEKAJ ŽLAHTNE KAPLJICE,
BOŽA NAM BRBONČICE;
JEZIK TEČE, KOT LE KAJ;
KOMAJ GA DRŽIM NAZAJ.
ŽEJNI NISMO, SITI PA;
ZAIGRA HARMONIKA;
TETA ZOFKA VLEČE MEH,
JAZ PA SOLZE IMAM V OČEH.
SPOMNIM MAME SE SEDAJ;
MEH JE VLEKLA, DA JE KAJ;
TETA GLASBO ŠPILA ZDAJ,
KOT JO MATI JE NEKDAJ.
PESEM TALE DOLGA JE,
A, POVEDAT’ MORA VSE;
JAZ SAMO LAHKO DODAM:
”ŽLAHTA, RADA VAS IMAM!”
NA HRUŠICI, 29.9.2019 (453.)
Subscribe
september 29, 2019 5:24 popoldne | 