DANES JE POSEBEN DAN,
VNUKA TAJA ROJSTNI DAN;
SI SPREJELA GA TAKO,
DA JE SREČEN LE LAHKO.
JE ŽIVLJENJE ODPRLO VRATA,
VNUKU TAJU NA STEŽAJ,
BABICA SEDAJ SE ZLATA,
PRESELILA JE V RAJ.
SREČNO, ZDRAVO IN VESELO,
NAJ ŽIVLJENJE S TAJEM BO;
HČERKE ZDAJ PA SPET NA DELO,
DA ŠE KAJ VNUKOV BO.
V SB JESENICE, 6.6.2007 (458.)
DANES SMO SE TUKAJ ZBRALE,
DA BI SKUPAJ PRAZNOVALE,
TISTE VAŠE ROJSTNE DNI,
KI SO LETOS ŽE BILI.
SKUPAJ BOMO JEDLE, PILE,
MALO SE POVESELILE,
PA NAZDRAVILE NA GLAS,
DA NAJ SREČA SPREMLJA VAS.
KADAR SMO TAKOLE SKUPAJ,
TAKRAT ŽIVI, NE OBUPAJ,
Z RADOSTJO NA SVET POGLEJ,
IN SE OD SRCA NASMEJ.
NA HRUŠICI, 28.5.2012 (457.)
DANES SONCE NAME SIJE,
JAZ NE MOREM SE MU UPRET’,
VIR JE MOJE DOMIŠLJIJE,
IZ DNEVA V DAN JE LEPŠI SVET.
LETOS RES JE RADODARNO,
DOLGO GREJE DOMEK MOJ,
Z ŽARKI VSAK DAN PREUDARNO,
ZAGOTAVLJA MOJ OBSTOJ.
PRVI ZIMSKI DAN VČERAJ,
ZIMI NI PODOBEN BIL,
JAZ BI RADA, DA ZA ZMERAJ,
SONČEK ZIMO BI KROJIL.
AMPAK, TO SO DOBRE ŽELJE,
KI JIH DUŠA MOJA IMA,
RES BI MI BILO V VESELJE,
DA BI ZIMA NE PRIŠLA.
BOŽIČ BEL SMO SI ŽELELI,
SONCE S TEM NE STRINJA SE,
LETOS BOMO OB BOŽIČU,
ŠLI NABIRAT TELOHE.
MENI TO JE V VESELJE,
OB BOŽIČU – ROŽICE,
SONCU DALA BOM POVELJE,
DA NAJ KMALU SKRIJE SE.
NOVO LETO K NAM PRIHAJA,
SNEG BI MORAL PADATI,
SONČEK PA NAM LE NAGAJA,
SNEGU PADAT’ NE PUSTI.
NAJ SE VKLOPI DOMIŠLIJA,
VSAK OD NAS JO V SEBI IMA,
BOŽIČ BEL NAM VEDNO PRIJA;
NAJ NAM JEZUS DA SNEGA.
NA HRUŠICI, 23.12.2015 (456.)
JE VREMENSKA PRAVLJICA;
ZBUJA SE NARAVA VSA;
SREDI MODREGA NEBA,
SIJE ZLATA KROGLICA.
DOLGA ZIMA ŠLA JE PREČ;
JAZ SNEGA NE MARAM VEČ;
MENI SONCE JE VŠEČ,
VSAK DAN HOČEM GA ČIM VEČ.
V PLANICI SKOKI SO,
SKORAJ V ”PODEN” SKAČEJO,
VSI SKAKALCI HRABRI SO,
SI POKLON ZASLUŽIJO.
TUDI SONCE SRED’ NEBA,
DOLGE SKOKE RADO IMA;
MED KULISO IZ GORA;
TAM PLANICA JE DOMA.
NA HRUŠICI, 22.3.2018 (455.)
TRIINDVAJSET LET NAZAJ,
IZ PEKLA SEM STOPILA V RAJ,
S SVOJIM MALIM SINEKOM,
KI SI VELIK ŽE SEDAJ.
SEM KOT MATI ZACVETELA,
IN NAD DETECEM BEDELA,
NOČ IN DAN PRISLUŠKOVALA,
DA NE DIHAŠ, SEM SE BALA.
SI LEPO SE TI RAZVIJAL,
SKOZ’ ŽIVLJENJE SE PREBIJAL,
ZDRAV IN VELIK SI POSTAL;
BOG TI JE ŠE PAMET DAL.
ZDAJ NA NOGE SE POSTAVI,
IN POSTANI MOŠKI PRAVI;
NAJ TE VEDNO SPREMLJA SREČA,
IN LJUBEZEN LE GOREČA.
NA HRUŠICI, 9.8.2007 (454.)
VESELIM SE JAZ ZELO,
SAJ GREM NA USKOVNICO;
TAM SE BOMO SREČALI,
ŽLAHTA IN PRIJATELJI.
NA PLANINO SMO PRIŠLI,
S SVOJIMI VOZILI VSI;
CESTA SAMA JAMA JE;
S STRAHOM SEM PELJALA SE.
Z AVTOM MOJIM SKAČEVA,
KOMAJ SVA NA CILJ PRIŠLA;
TA UBOGI AVTEK MOJ,
S CESTO BIL JE TEŽEK BOJ.
VSE KOSTI NA MESTU SO,
A POČUTIM SE SLABO;
KO ZAGLEDAM TETO JAZ,
PA MI ZAŽARI OBRAZ.
TETA ZOFKA ČAKA NAS,
KER JE BIL KOSILA ČAS;
VABLJENI SORODNIKI,
NAJ BI GOLAŽ JEDLI VSI.
NEKAJ ŽLAHTE NI IN NI,
KOMAJ ČAKAMO JO MI;
GOLAŽA JE ČAS MINIL,
NAJ SE VEČ NE BI DOBIL.
A TAKRAT SO ŽLAHTNIKI,
VSI DO ZADNJEGA PRIŠLI;
PRAZNA MIZA ČAKA TAM,
NE VEDO NE KOD, NE KAM.
MI SE JIM NASMEJEMO,
GOLAŽ VSEM POSTREŽEMO,
SKUPAJ SMO ZA MIZO VSI;
KMALU SITI SMO BILI.
NEKAJ ŽLAHTNE KAPLJICE,
BOŽA NAM BRBONČICE;
JEZIK TEČE, KOT LE KAJ;
KOMAJ GA DRŽIM NAZAJ.
ŽEJNI NISMO, SITI PA;
ZAIGRA HARMONIKA;
TETA ZOFKA VLEČE MEH,
JAZ PA SOLZE IMAM V OČEH.
SPOMNIM MAME SE SEDAJ;
MEH JE VLEKLA, DA JE KAJ;
TETA GLASBO ŠPILA ZDAJ,
KOT JO MATI JE NEKDAJ.
PESEM TALE DOLGA JE,
A, POVEDAT’ MORA VSE;
JAZ SAMO LAHKO DODAM:
”ŽLAHTA, RADA VAS IMAM!”
NA HRUŠICI, 29.9.2019 (453.)
KER SE S POEZIJO UKVARJAM,
TOLE PESEM TI PODARJAM,
NA SOBOTO, KO JE SLAVJE,
IN ŽELIMO TI NA ZDRAVJE.
ŠESTDESET JE LET MINILO,
KO ŽIVLJENJA SI KRMILO,
V ROKE SVOJE TI VZELA,
IN ŽIVETI SI ZAČELA.
SMO V MLADOSTI SE DRUŽILI,
PELI SKUPAJ, JEDLI, PILI,
TU IN TAM SI POMAGALI,
KOT SMO VEDELI IN ZNALI.
KO SVA V PUNCI SE RAZVILI,
SVA VELIKO VEN HODILI,
SVA BILI KOT RIT IN HLAČE,
TJA DO MOJE PRVE PLAČE.
SE GORJE JE PRIPETILO,
IN DRUŽINO TI RAZBILO,
S TABO JAZ SEM ČUSTVOVALA,
ZATE PA SE NISEM BALA.
VEDELA SEM, DA SI PRIDNA,
IN, DA ŽENA BOŠ SOLIDNA,
KAR SI TUDI DOKAZALA,
KO SI IVOTA IZBRALA.
LETA DOLGA SO MINILA,
NATE NISEM POZABILA,
UPAM,DA TI NISI NAME,
IN TAKO NAJ TUDI OSTANE.
ZDAJ PA KONČNO DVIGNI ”GLAŽ”,
Z VINOM, KI GA V NJEM IMAŠ,
DA TI ZAŽELIMO VSI:
”OLGA KEBER NAJ ŽIVI!”
NA HRUŠICI, 27.7. 2015 (452.)
JE ZA BALINARJE ŽALOSTEN DAN,
KER SI UTONIL V VEČNI SAN,
V PRSIH TI BILO JE DOBRO SRCE,
KI GA BOLEZEN USTAVILA JE.
Z NAMI VELIKOKRAT BIL SI VESEL,
TUDI V BALINANJU SI ZABLESTEL,
ŽALOSTNI VSI SMO BALINARJI ZDAJ,
KER SE MED NAS NE BOŠ VRNIL NAZAJ.
HVALA TI, RUDI, ZA VSE LEPE DNI,
KI SMO JIH S TABO PREŽIVLJALI MI,
ZADNJI POČITEK PRIŠEL JE ZA TE,
NAŠE OČI PA ROSIJO SOLZE.
POČIVAJ V MIRU
TVOJI BALINARJI
NA HRUŠICI,25.9.2019 (451.)
DAN JE ZA BALINANJE,
DANES, KO ČETRTEK JE;
SE NA TEKMO PELJEMO,
V TRŽIŠKO BISTRICO.
KMALU TJA PRISPELI SMO,
S ČLANI SE POZDRAVIMO,
ROKE PA NAS ŽE SRBE;
RADE BI BALINALE.
S TROJKO SMO ZAČELI MI;
DOBRO SMO BALINALI;
JAZ, ALBINA, VOJKO ŠE,
VESELIMO ZMAGE SE.
SOLO IGRA SE ZGODI;
ZAME ZOPET ZMAGE NI;
Z MANO MOŠKI JE IGRAL,
TRINAJST TOČK SI JE NABRAL.
ŠEST JE ZAME TOČK BILO,
A POČUTIM SE SLABO,
MOŠKI PA POHVALI ME,
DA BALINANJE MI GRE.
KOT EKIPA DOBRI SMO,
BISTRICO PREMAGAMO;
ŠTIRI TOČKE SO NAM VZEL’,
MI SMO OSEM JIH IMEL’.
NA HRUŠICI, 20.9.2019 (450.)
SEM POKLICANA BILA,
DA BOM SPET BALINALA;
SE ZAČELA LIGA JE;
TEKME TRI SO ŽE BILE.
TOREK SE PREBUDIL JE,
TUDI JAZ SEM BUDNA ŽE,
MORALA NA ”PLAC” SEM IT’,
SE ZA HRUŠICO BORIT’.
TEKMO V TROJKI SMO ZAČEL’,
PREDNOST RES VELIKO IMEL’,
A NA KONCU ŽALOSTNO,
SPET SKLONILI SMO GLAVO.
Z MOŠKIM SAMA ZAIGRAM,
RES VSE OD SEBE DAM;
A DOMA NE ZNAM IGRAT’,
SPET PORAZ MORAM PRIZNAT’.
JE PODNART PREDOBER BIL,
IN NAS GLADKO JE NABIL;
TOČK DESET IMELI SO,
MI PA TOČKI DVE SAMO.
TRIJE MI BALINARJI,
V ”TRAKER” SMO NA PIVO ŠLI,
RAZOČARANJE UTOPIT’,
NAŠA ČUSTVA OHLADIT’.
NA HRUŠICI,18.9.2019 (449.)
Subscribe
september 30, 2019 2:09 popoldne | 