MOJ 2. KRIŽEMKRAŽMOV TURNIR (18.5.2019)

V MREŽO PRED SEBOJ STRMIM,
KRIŽEMKRAŽMA SE UČIM;
DRUGI NA KOSILU SO;
JAZ IGRAM SE PESNICO.

SAMA SEM V DVORANI TAM,
SENDVIČ POLEG SEBE IMAM;
TO KOSILO MOJE JE,
ZA MOŽGANSKE CELICE.

TUDI VODO PIJEM VMES,
DA OMILI VELIK STRES;
IGRE TRI ŠE ČAKAJO,
PREDEN TEKME KONEC BO.

ZAME IGRE SO NAPOR,
VSI IGRALCI PA ZA VZOR;
JAZ VELIKO TREMO IMAM,
IN OD SEBE NIČ NE DAM.

LE RAZMIŠLJAM ZDAJ TAKO:
ČE NE BO MI DOBRO ŠLO,
VRŽEM PUŠKO V”KUKURUZ”,
IN SAMO ŠE ČAKAM ‘BUS’.

KRIŽEMKRAŽEM ZAME NI,
KER SE VEDNO MI ZGODI,
DA ME VSI PREMAGAJO,
IN POČUTIM SE SLABO.

RADA BI IGRALA ŠE,
DA BI NAUČILA SE,
S KRIŽEMKRAŽMOM SE IGRAT’,
IN ŽE ENKRAT ZMAGOVAT’.

KRIŽEMKRAŽEM IGRA JE,
ZA POGUMNE BISTREŽE;
MESEČNI TURNIR POVE,
KDO OD TEH NAJBOLJŠI JE.

TALE PESMICA DOMA,
DOKONČANA JE BILA;
SEDMA IGRA V BISTRICI,
JE PRINESLA ZMAGO MI.

MESTA ZADNJEGA VEČ NI,
ENO PREJ PRISLUŽIM SI;
MOJA PRVA ZMAGICA,
SPET MI VETER V JADRA DA.

SONJA SRNA, 18.5.2019 OB 14H – SLOVENSKA BISTRICA,
HRUŠICA, 19.5.2019  (434.)

TORKOVA TEKMA (14.5.2019)

ZJUTRAJ ŽIVČNA SEM BILA;
TEKMA JE BALINARSKA;
DANES MORAM DALEČ PRIT’,
NA STOPNIČKE SE UVRSTIT’.

SE OD DOMA MI MUDI,
TELEFON PA CRKNE MI;
ENERGIJE NIMA NIČ,
JEZNA SEM, KOT SAM HUDIČ.

FILA SE MI PRAV POČAS’,
DA PREKLINJAM KAR NA GLAS;
ČAKAL ME NIHČE NE BO;
TEKMA PADLA BO V VODO.

SE V USODO ZDAJ VDAM;
MRTEV TELEFON IMAM;
S KROGLAMI PA POHITIM,
DA PRIKLJUČIM SE V TEAM.

V BAZI DANES JE TURNIR,
V MENI PA JE HUD NEMIR;
PUNCE ČAKAJO ME TAM;
MALO ŽE ZAMUDE IMAM.

ŽENSKA SE ČETVORKA IGRA;
VSAKA OD NAS BALINAT ZNA;
TEKMA SE ZAČELA JE;
DOBRO SMO BALINALE.

SMO KOMENDO ZMAGALE,
ŽENSKE IZ ŽIROVNICE,
PA RADOL’CA PADLA JE,
IN EKIPA MOJSTRANE.

KRANJ DO KONCA JE PRIŠEL,
IN PREMAGAT’ NAS USPEL;
DRUGE NA GORENJSKEM SMO;
VESELIMO SE ZELO.

KRANJSKE SO BALINARKE,
NARODNE PRVAKINJE;
LANI V SLOVENIJI,
BIL NIHČE JIM RAVEN NI.

MALO ME BALINAMO,
LE ZA REKREACIJO;
ŠTIRI SAMORASTNICE,
DANES SMO SREBRNE VSE.

NA HRUŠICI, 17.5.2019 (433.)

BALINARSKA

ZUNAJ JE BILA TEMA,
KO ZBUJENA SEM BILA;
DANES GREMO K BRATOM SMUK,
NA BALINARSKI POUK.

MALICO V TORBO DAM,
KROGLE ČAKAJO ME TAM;
PA TOPLO OBLEČEM SE,
SAJ ŠE RADO ZEBE ME.

S TEŽKO TORBO ZDOMA GREM;
KAJ BO DANES, SPLOH NE VEM;
UPAM, DA MI ZMAGAMO;
TO ŽELIM SI RES MOČNO.

KO EKIPA ZBRANA JE,
JANI V KRANJ ODPELJE VSE;
NEKAJKRAT SMO MI ZAŠLI,
KONČNO SMO LE PRAV PRIŠLI.

KO POZDRAVILI SMO SE,
SE ZAČNE BALINANJE;
KO BALINA VRŽEMO,
KROGLE GA NE VIDIJO.

MENI PRAV NIČ JASNO NI,
KAJ V POLJU SE GODI;
KROGLE MOJE MUHASTO,
SPLOH K BALINČKU NOČEJO.

SEM MED IGRO ŽALOSTNA,
KER SEM JO IZGUBLJALA;
SOIGRALCA DVA IMAM,
A NAJSLABŠA JAZ SEM TAM.

SOLO IGRE NE IGRAM,
KER ALBINI PREDNOST DAM;
JAZ GLEDALKA SEM BILA,
ZANJO SEM NAVIJALA.

KONČNO IGER KONEC JE,
ZMAGE VESELIMO SE;
DOLGO JE ŽE NI BILO;
DANES MEJA JE NEBO.

MOJE JE BALINANJE,
ENKRAT DOBRO, DRUGIČ NE;
ŽALOSTNA PA BI BILA,
ČE BI NE IMELA GA.

NA HRUŠICI, 9.5.2019  (432.)

KRIŽEM-KRALJ MATJAŽ

MI JE KRIŽEM-KRALJ MATJAŽ,
REKEL, DA SEM ŽIVI STRUP;
PA SI MISLIM:,,KAJ TRAPAŠ,
ALI RES SEM TAK OBUP?”

HEJ, MATJAŽ, KAJ TI SE GREŠ,
SAJ SI KOMAJ ME SPOZNAL;
TI O MENI MALO VEŠ;
ZAME TI SI STRUP POSTAL.

KO SVA ZADNJIČ IGRO IGRALA,
MISLILA SEM, DA KAJ ZNAM,
A NA KONCU SEM SPOZNALA,
DA ”KLASINC” JE OB MENI TAM.

ŽIVI STRUP SI TI, MATJAŽ,
KER OBVLADAŠ IGRO TO,
ZNANJA TOLIKO IMAŠ,
DA SI KRIŽEM-KRALJ ZATO.

DA NE BOŠ SE ZDAJ JEZIL,
KO PREBIRAŠ RIME TE;
STRUP SE MALO JE POLIL,
PA OPRAVIČUJEM SE.

KRIŽEMKRAŽEM RADA IMAM,
KER MOŽGANE KRAVŽA MI;
S KRIŽEMKRAŽMOM LEP JE DAN,
Z NJIM NIKOLI DOLGČAS NI.

NA HRUŠICI, 7.5.2019  (431.)

PRAZNIČNI RAZMISLEK

PRAZNIK DELA JAZ PRAZNUJEM,
IN VES DAN ŽE PREMIŠLJUJEM,
KAJ OD PRAZNIKA IMAM,
ČE V ZRAK GLEDAM LJUBI DAN.

NIČ NE DELAM, SAJ PRAZNUJEM,
KER ZAKONE JAZ SPOŠTUJEM;
JE DRŽAVA UKAZALA;
IN ZATO BOM PRAZNOVALA.

PRAZNOVATI JE DRUGAČE,
TAM, KJER IMAJO VIŠJE PLAČE;
MI PRAZNUJEMO DVA DNI,
DRUGIM DELAT SE MUDI.

‘PAMETNE’ SLOVENSKE GLAVE,
PA ŽELIJO VEČ ZABAVE;
VČERAJ KRES ZAGOREL JE,
KAJ POMENI, VE NIHČE.

VAŽNO JE, DA SMO DOMA,
KER SE DELAT NAM NE DA;
DRUGI RADI DELAJO,
IN NAS PREHITEVAJO.

DRUGO ŠVICO SMO ŽELELI,
KO SMO V YUGI ŠE ŽIVELI;
ŠVICO MI BI ŽE DOBILI,
ČE BI DRUGI JO ZGRADILI.

SAMI SEBI SMO ZADOSTNI;
RADI BI BILI KREPOSTNI;
POLNI SLADKIH SMO BESED;
SKORAJ VSAK JE ŽE VSEVED.

TE BESEDE SO MAŠILO,
Z NJIMI SE NE BO GRADILO;
TREBA MANJ JE GOVORIT’,
IN ŽE ENKRAT KAJ NAR’DIT’.

POTLEJ BOMO DRUGA ŠVICA,
ČE NA SVETU JE PRAVICA;
DO TAKRAT PA DELAJMO,
DA NEKOČ NAM LEPŠE BO.

NA HRUŠICI, 1.5.2019   (430.)