PRIDEM JAZ NA KRIŽEMKRAŽEM;
TO JE RES, PRAV NIČ NE LAŽEM,
VRATA SE NE DAJO ODPRET’;
KMALU BI ZAČELA KLET’.
VRATA OSTANEJO ZAPRTA,
JAZ PA SEM ZELO POTRTA,
KER SEM DANES POZABILA,
DA NAJ V LUJ NE BI HODILA.
TEDEN DNI POČITNIC JE;
TUDI KRIŽEMKRAŽMOVE;
ZDAJ IGRALA BOM DOMA,
PREKO RAČUNALNIKA.
DA BI DOLGČAS NE BILO,
EKK POMAGAL BO;
DANES V VASI BO ŠE KRES,
KAMOR POJDEM PRAV ZARES.
SE S PRIJATELJI DOBIM,
Z NJIMI SE POGOVORIM,
MALO SE NASMEJEMO,
KO SE OB KRESU GREJEMO.
PRAZNIK DELA JUTRI JE,
DELA, KI POMENI VSE;
KADAR DELA NI IN NI,
SE TAKRAT TEŽKO ŽIVI.
KRIŽEMKRAŽEM DELO JE,
ZA MOŽGANSKE CELICE;
JUTRI NAJ POČIVAJO,
IN MOČI NABIRAJO.
SONJA SRNA,
NA HRUŠICI, 30.4.2019 (429.)
DRAGA TETA ZOFKA TI,
KAJ SE DANES TI GODI?
OSEMDESET LET IMAŠ;
DOBRO TI JIH NOSIT’ ZNAŠ.
NATE VEČKRAT SPOMNIM SE;
KO BILA SEM MAJHNA ŠE,
Z MANO SI PRI KRSTU B’LA,
MOJA DRAGA ”BUTATA”.(botrca)
MAMA IN PA ATA ŠE,
RADA STA IMELA TE,
K TEBI SMO ”VELIK” HODIL’,
SKUPAJ SMO SE VESELIL’.
JOŽICA IN JAZ, ANE,
RUDI IN POLONA ŠE,
IN KASNEJE ROŽICA,
B’LI PRI TEBI SMO DOMA.
SI COPATE ŠIVALA,
OBLAČILA ŠTRIKALA,
KARTE RADI SMO IGRAL’,
VEČKRAT SMO PRI VAS PRESPAL’.
KOT BILI BI TVOJI VSI,
SMO SE RAZUMELI MI,
VEDNO SMO BILI VESEL’;
RES LEPO SMO SE IMEL’.
DANES SMO STAREJŠI VSI,
KI OHRANJAMO VEZI;
RES NAS VEŽEJO MOČNO;
IN OSTANE NAJ TAKO.
DRAGA MOJA TETA TI,
VSE LEPO ZASLUŽIŠ SI;
ZA VSA LETA ŠE NAPREJ,
SREČNA BODI, KOT SI ”ZDEJ”.
ZAME TI SI DOBER ZGLED,
ZA TA ZEMELJSKI IZLET;
DOKLER TU ŽIVELA BOM,
V SRCU MOJEM BO TVOJ DOM.
NA HRUŠICI, 26.4.2019 (428.)
DANES MI MATJAŽ POKAŽE,
VSE RAZKOŠNO SVOJE ZNANJE;
KRIŽEMKRAŽEM SVA IGRALA,
IN VSE OD SEBE DALA.
BI PREMAGALA GA RADA,
TO BILA BI MI NAGRADA;
Z RAMO OB RAMI VSAK RAZKRIVA,
KAJ SE NAMA V ČRKAH SKRIVA.
URA MISLI MI PRIGANJA,
NAJ POKAŽEM NEKAJ ZNANJA;
DOBRO IGRO SEM ZAČELA,
PRIMA ČRKE SEM IMELA.
IGRA JE NA POLOVICI,
MOJE ZNANJE PA V ŠPICI,
ZDAJ SEM SI SAMO ŽELELA,
DA NAPREJ BI SREČO IMELA.
PA SE TO MI NI ZGODILO,
SREČE JE IMEL OBILO,
SOIGRALEC MOJ, MATJAŽ,
KI OBVLADA ‘KRIŽEMKRAŽ’.
ŽALOSTNA SEM JAZ BILA,
KER MI SREČA JE UŠLA,
IN OSREČILA MATJAŽA,
KI JE MOJSTER KRIŽEMKRAŽ’A.
JAZ NAPREJ SE BOM TRUDILA,
DA BI ČRKE POKORILA;
ZDAJ ME ČRKE POKORIJO,
IN SE MI V OBRAZ SMEJIJO.
NA HRUŠICI, 23.4.2019 (427.)
POD VTISOM TEKMOVANJA,
TALE PESMICA NASTAJA;
KRIŽEMKRAŽMOVO POČETJE,
RES BILO JE DOŽIVETJE.
SMO V DOMŽALE SE PODALI,
KRIŽEMKRAŽEM TAM IGRALI;
SEDEM IGER SEM IGRALA,
PRAV V VSEH SEM SE PREDALA.
PAMET ŠLA JE NA IZLET,
ŠIBEK JE ŠE NJEN DOMET,
NI ŠE IGRE OSVOJILA,
DA BI BOLJE SE BORILA.
MOJE PA SRCE ZAJOČE,
KER SE ZMAGE MU ZAHOČE,
A SO ZMAGE POMAHALE,
IN V DOMŽALAH SO OSTALE.
JA, BILA SEM V DOMŽALAH,
VENDAR PA ŠE NE NA ŽALAH;
TA DOGODEK BO VSTAJENJE,
IN OSEBNO PREBUJENJE.
NA HRUŠICI, 15.4.2019 (426.)
DANES SE MOJ KRIŽEMKRAŽEM,
VEČ NE ZDI TAKO PORAZEN;
SEM Z MARJETO ZAIGRALA;
NJE IN URE SEM SE BALA.
URA JE ZELO HITELA,
KADAR SEM POTEZO IMELA:
,,TI PRESNETA URA TI,
KAM SE TI TAKO MUDI?”
MISLI ŠVIGALE SO V GLAVI,
KOT, DA NISEM VEČ PRI PRAVI;
KO BESEDA SE SESTAVI,
SE MI KAR NASMEH POJAVI.
SO BESEDE POHITELE,
IN NA SHEMI OŽIVELE;
PRVA ZMAGA SE NASMIHA;
SKRIVOMA NA DUŠO PIHA.
ZMAGE SEM BILA VESELA,
NAJRAJE BI SVET OBJELA;
PRVA JE, A ZADNJA NE;
JI SLEDILA DRUGA JE.
ZNANJE MENE PRESENEČA,
SAJ IZ DNEVA V DAN SE VEČA;
KER TUDI DOMA IGRAM,
GA KAR NEKAJ ŽE IMAM.
NA HRUŠICI, 10.4.2019 (425.)
DANES GREM NA BALINIŠČE,
KER POMOČ SE MOJA IŠČE;
RADI BI GA USPOSOBILI,
DA BALINAT BI HODILI.
JE POZIMI POČIVALO,
KOMAJ NA POMLAD ČAKALO;
DA GA BOMO UREDILI,
IN ŽIVLJENJE MU VRNILI.
SEM ORODJE NALOŽILA,
V DELČEK SVOJEGA VOZILA,
SE NA DELO ODPELJALA;
TAM DEBELO SEM ZIJALA.
SAMA SEM NA ”PLACU” STALA,
NA BALINARJE ČAKALA;
KONČNO MARJAN SE PRIPELJE,
IN MI NAREDI VESELJE.
TUDI SREČO K NAMA PRIDE;
SKUPAJ IMAMO VSI PRIVIDE;
KER NIKJER NIKOGAR NI,
RAZOČARANI SMO VSI.
PRAV NIHČE NAM NI POVEDAL,
DA NOBEDEN NE BO DELAL.
JANEZA SEM POKLICALA,
IN O TEM GA POVPRAŠALA.
JANEZ PA MI JE RAZLAGAL,
DA JE DRUG TERMIN PREDLAGAL;
NAS JE PA POVSEM SPREGLEDAL,
IN NAM TEGA NI POVEDAL.
”ŠEF” SE NAM JE OPRAVIČIL,
KER NAM TOLE JE UŠPIČIL;
DRUGIČ BO VSEM POVEDAL,
IN NOBENEGA SPREGLEDAL.
NA HRUŠICI,9.4.2019 (424.)
DANES MOJI SO PAJDAŠI,
KI BESEDE KRIŽAJO,
VIDELI, KAJ SE TO PRAVI,
ČE MOŽGANI STAVKAJO.
TAKE ČRKE SEM IMELA,
DA SE BOG USMILI JIH;
KRI V MENI JE ZAVRELA,
KER MOŽGANSKI IMAM PREPIH.
KO ZAGLEDAM ČRKE STKANE,
V BESEDE PRED MENOJ,
IN POGLEDAM MOJE ČRKE,
ME OBLIJE HLADEN ZNOJ.
SE MI PRAZEN UM POJAVI,
PRAV TAKRAT, KO TREBA NI;
ČRKAM V SKORAJ PRAZNI GLAVI,
SE NA PLANO NE MUDI.
ČAKAM NA BESEDO PRAVO,
DA BI ODREŠILA ME;
MAHAM Z BELO ŽE ZASTAVO,
KO SE KONČNO USMILI ME.
SE TEDAJ BESEDA PRAVA,
ZNAJDE V POLJU PRED MENOJ;
MIRNO ZDAJ LAHKO KONČAVA,
S SOIGRALKO TA DVOBOJ.
JAZ BESEDE VSE SPOŠTUJEM,
SAJ BREZ NJIH JEZIKA NI;
RADA JIH V VERZE KUJEM,
Z NJIMI LEPŠE SE ŽIVI.
NA HRUŠICI, 2.4.2019 (423.)
april 30, 2019 11:38 dopoldne | 
Subscribe