PRAZNIK POEZIJE

PESNIKI SVOJ DAN IMAMO,
DANES, KO JE TU POMLAD,
DELČEK SEBE V PESEM DAMO,
VSAK BI KAJ POVEDAL RAD.

ENI IMAMO PESMI RADI,
KJER BESEDE RIMAMO,
DRUGI PA V TEJ POMLADI,
RAJE PROZO PIŠEJO.

PROZE V PESMI NE PRENESEM,
POEZIJA TO SPLOH NI;
KO PREBIRAM TAKO PESEM,
GLAVA ME TAKOJ BOLI.

JE PREŠEREN MOJ VZORNIK,
V SRCU S SABO NOSIM GA,
DUŠI MOJI JE PODPORNIK,
KO NASTAJA PESMICA.

JAZ PA SREČNA SEM, VESELA,
ČE JE PESEM POLNA RIM,
OD VESELJA BI ZAPELA,
SAJ ZA RIME JAZ ŽIVIM.

NA HRUŠICI, 21.3.2019  (420.)

KRIŽEMKRAŽENJE

HODIM V ‘LUJ’ NA KRIŽEMKRAŽEM,
KJER JIM ŠIBKO ZNANJE KAŽEM.
SREČAM TAM LJUDI TAPRAVE,
KI SO SAME BRIHTNE GLAVE.

PRAV POČASI JIH SPOZNAVAM,
IN SE Z NJIMI VRED ZABAVAM;
KO PA IŠČEMO BESEDE,
DELO NAS TAKRAT OBSEDE.

TAM NA MIZAH SHEME IMAMO,
KI SE JIM POVSEM PREDAMO;
KO ŠE ČRKE SO NA MIZI,
ZNAJDEM SE V UMSKI KRIZI.

SE POJAVI SPOŠTOVANJE,
DO VSEH, KI IMAJO ZNANJE,
KRIŽEMKRAŽEM UKROTITI,
SMISEL PRAVI MU DAHNITI.

JAZ ZAENKRAT SE PRIVAJAM,
ČRKAM ‘Z VREČKE SMISEL DAJEM;
BI PA NEIZMERNO RADA,
DA MI ZNANJE BO NAGRADA.

KRIŽEMKRAŽMOVA SREDINA,
ZAME JE IZREDNO FINA;
RADA TAKE IMAM LJUDI,
DA ME KDO KAJ NAUČI.

ZNANJE DANES JE VREDNOTA,
ČE GA NIMAŠ, JE SRAMOTA;
TREBA JE ZATO SKRBET’,
DA NE BOM ANALFABET.

NA HRUŠICI, 19.3.2019 (419.)