ZADNJI DELOVNI DAN

JANKO BOLJ SLABO JE SPAL,
IN JE DANES ZGODAJ VSTAL,
KER BILO JE ZADNJIKRAT,
DA ZA V SLUŽBO MORA VSTAT’.

BO OD JUTRI ON DOMA,
KER GA ČAKA PENZIJA;
DELAL BO, KAR BO HOTEL;
ZDAJ KOT PTIČEK BO ŽIVEL.

SLUŽBA VEČ NE BO POGOJ,
ZA ŽIVLJENJE IN OBSTOJ;
ZANJO VSE JE OD SEBE DAL;
ZDAJ LAHKO SE BO NASPAL.

VEM PA, DA SODELAVKI,
BOSTA GA POGREŠALI,
VOZIL JE NA DELO OBE;
ZDAJ PREVOZOV KONEC JE.

DANES ZADNJIČ PELJE SE,
V SLUŽBO, MED SODELAVCE,
KI JIH VES DAN BO GOSTIL,
Z NJIMI JEDEL BO IN PIL.

KO ZVEČER SE VRNIL BO,
MU VERJETNO BO HUDO;
AMPAK ZDAJ PRIŠEL JE ČAS,
KI IMEL GA BO ZA NAS.

ON DRUŽINO SVOJO IMA,
MENE IN SINOVA DVA;
VSI SMO GA POGREŠALI;
ZDAJ BO Z NAMI PRAV VSE DNI.

ZDRAVJE NAJ MU SLUŽI LE,
DA NE BO SKRBELO ME;
JE ENKRATEN OČE, MOŽ;
KI ZASLUŽI ŠOPEK ROŽ.

NA HRUŠICI, 22.3. IN 23.3.2019  (422.)

ZA POLONO, OB 60. ROJSTNEM DNEVU

DRAGA MOJA TI, POLONA:”
JE MED NAMA NEKA SPONA,
KI ŽE DOLGO NAJU VEŽE;
PRAV NIHČE JE NE PREREŽE.”

”KRI NI VODA”, PRAVIMO,
TRDNO V TO VERJAMEMO,
ŠE POSEBEJ PA TAKRAT,
KO JE TREBA PRAZNOVAT’.

MENE TI SI POVABILA,
NISI NAME POZABILA;
SEM HVALEŽNA TI ZA TO,
IN ŽELIM TI VSE LEPO.

LEPE NATE IMAM SPOMINE,
A VSE LEPO ENKRAT MINE;
KO LJUBEZEN SI SPOZNALA,
JAZ BREZ TEBE SEM OSTALA.

TAKA JE ŽIVLJENJA REKA,
KI V NESKONČNOST SE IZTEKA,
VSAK ZAJEMA IZ NJE USODO;
VČASIH PADE KAJ V VODO.

VDALA SEM SE V TO USODO,
DA BREZ TEBE ČASI BODO;
DOLGO POT SEM PREHODILA,
DA TE USODA JE VRNILA.

DANES TU PRAZNUJEM S TABO,
NIČ ODŠLO NI V POZABO;
ZAME ZMERAJ BOŠ POLONA,
VEDNO BO MED NAMA SPONA.

NA HRUŠICI,22.3.2019  (421.)

PRAZNIK POEZIJE

PESNIKI SVOJ DAN IMAMO,
DANES, KO JE TU POMLAD,
DELČEK SEBE V PESEM DAMO,
VSAK BI KAJ POVEDAL RAD.

ENI IMAMO PESMI RADI,
KJER BESEDE RIMAMO,
DRUGI PA V TEJ POMLADI,
RAJE PROZO PIŠEJO.

PROZE V PESMI NE PRENESEM,
POEZIJA TO SPLOH NI;
KO PREBIRAM TAKO PESEM,
GLAVA ME TAKOJ BOLI.

JE PREŠEREN MOJ VZORNIK,
V SRCU S SABO NOSIM GA,
DUŠI MOJI JE PODPORNIK,
KO NASTAJA PESMICA.

JAZ PA SREČNA SEM, VESELA,
ČE JE PESEM POLNA RIM,
OD VESELJA BI ZAPELA,
SAJ ZA RIME JAZ ŽIVIM.

NA HRUŠICI, 21.3.2019  (420.)

KRIŽEMKRAŽENJE

HODIM V ‘LUJ’ NA KRIŽEMKRAŽEM,
KJER JIM ŠIBKO ZNANJE KAŽEM.
SREČAM TAM LJUDI TAPRAVE,
KI SO SAME BRIHTNE GLAVE.

PRAV POČASI JIH SPOZNAVAM,
IN SE Z NJIMI VRED ZABAVAM;
KO PA IŠČEMO BESEDE,
DELO NAS TAKRAT OBSEDE.

TAM NA MIZAH SHEME IMAMO,
KI SE JIM POVSEM PREDAMO;
KO ŠE ČRKE SO NA MIZI,
ZNAJDEM SE V UMSKI KRIZI.

SE POJAVI SPOŠTOVANJE,
DO VSEH, KI IMAJO ZNANJE,
KRIŽEMKRAŽEM UKROTITI,
SMISEL PRAVI MU DAHNITI.

JAZ ZAENKRAT SE PRIVAJAM,
ČRKAM ‘Z VREČKE SMISEL DAJEM;
BI PA NEIZMERNO RADA,
DA MI ZNANJE BO NAGRADA.

KRIŽEMKRAŽMOVA SREDINA,
ZAME JE IZREDNO FINA;
RADA TAKE IMAM LJUDI,
DA ME KDO KAJ NAUČI.

ZNANJE DANES JE VREDNOTA,
ČE GA NIMAŠ, JE SRAMOTA;
TREBA JE ZATO SKRBET’,
DA NE BOM ANALFABET.

NA HRUŠICI, 19.3.2019 (419.)

ZIMA, DA TE KAP

SVETI JOŽEF JUTRI BO,
MI PA ZIMO GLEDAMO,
KI POČASI PLAZI SE,
NA POMLADNE TRAVNIKE.

ZAME VEČ JE TREBA NI;
ZIMA NAJ V GORAH SPI;
DOLGO SEM ČAKALA JO,
A TAKRAT JE NI BILO.

AMPAK, ONA SE NE DA;
ŠE BO Z REPOM MIGALA;
ČE MI PRAV JE, ALI NE,
TO PRAV NIČ NE BRIGA JE.

JEZNA NANJO SEM ZELO;
SPET ME ZEBLO BO HUDO;
KIDAT’ SE MI VEČ NE DA,
TEGA NJENEGA SNEGA.

JE POMLAD NA PRAGU ŽE,
ZIMA PA NE ZMIGA SE;
SONCE, PRIDI NA POMOČ,
IN ODŽENI ZIMO PROČ!!

NAJ DREVESA ZACVETO,
NAJ ČEBELE LETAJO,
TRAVNIK NAJ OZELENI;
SONCE, DAJ, POMAGAJ MI!!

NA HRUŠICI,18.3.2019  (418.)

POL MARCA JE MINILO

SREDI MARCA DANES SMO;
SONCE SIJE PRAV TOPLO;
RADA NA SPREHOD BI ŠLA;
VETER TEGA MI NE DA.

ČE ŽELIM SE SPREHODIT’,
VETER ME NE SME MOTIT’;
RADA MIR V NARAVI IMAM,
DA LAHKO SE JI PREDAM.

SONCE MORA SVETIT’ MI,
DA LEPO SE MI GODI;
SE SRCE SMEJI TEDAJ,
KO S SPREHODA SEM NAZAJ.

DUŠA MOJA MIRNA JE,
DELO MI LAHKOTNO GRE,
IN PREŠERNE VOLJE SEM;
SE SEKIRAT’ VEČ NE SMEM.

AMPAK, JAZ IMAM OČI;
Z NJIMI MORAM GLEDATI,
KAKŠNO JE ŽIVLJENJE TO;
MI OČI NE LAŽEJO.

JE NA DALEČ VIDNO TO,
DA POHLEPNI SMO ZELO;
JE DENAR SVETA VLADAR,
DRUGO NI NIKOMUR MAR.

V SVOJI SMO DRŽAVI ZDAJ,
PA SE OZIRAMO NAZAJ.
ALI DOBRA JE ZA NAS;
SMO PRIZNALI SVOJ PORAZ??

ČAKAM, DA POLITIKA,
NAROD NAŠ BO STREZNILA;
ČE PA TO NE BO USPEL’,
BO SLOVENEC ŠE TRPEL.

NA HRUŠICI, 15.3.2019  (417.)

GREGORJEVO

DANES JE GREGORJEVO,
KO SE PTIČKI ŽENIJO;
VREME RES JE PRAVLJIČNO,
OHCET ČUDOVITA BO.

ZJUTRAJ PTIČI ZAPOJO,
IN NEVESTE KLIČEJO;
PTIČICE SE LIŠPAJO,
DA POROKA LEPŠA BO.

GNEZDA ŽE SPLETENA SO,
PTIČJI ZAROD ČAKAJO;
TUDI V PTIČJO HIŠICO,
PARČEK SE NASELIL BO.

PTIČICE SE TRUDIJO;
JAJČKA ZNESTI MORAJO,
SAMČKI JIM POMAGAJO,
KO JIM DOMEK ČUVAJO.

PARI SE MENJAVAJO;
JAJČECA OGREVAJO;
KOMAJ PA ŽE ČAKAJO,
DA SE MLADI IZLEŽEJO.

JOJ, KAKO SE PELO BO,
KMALU V GOZDU ZA VASJO;
TO IZJEMNA GLASBA BO,
ZA MOŽGANE IN UHO.

NA HRUŠICI, 12.3.2019  (416.)

SNEŽNA TEKMA

KRANJSKA GORA NAM PONUJA,
SNEŽNO TEKMO DANES SPET,
SMUČARSKI SE SVET PREBUJA,
JE NA TEKMO TREBA ‘JET’.

BOM ZASTAVO S SABO VZELA,
MAHALA KOT NORA TAM,
DA, KO TEKMA BO MINILA,
ZMAGO BI PRINESLA NAM.

20 LET JE ŽE OD ZMAGE,
JO KOŠIR PRIVOZIL JE,
JE DOŽIVEL POTNE SRAGE;
BREZ POTU NE ZMAGA SE.

KRANJSKOGORSKA LEPOTICA,
VSAKO LETO PROGA JE;
SNEŽNI ”KRALJI IN KRALJICE”,
SO PO NJEJ VOZILI SE.

KRANJEC ŽAN JE DANES TISTI,
KI ZA ZMAGO PELJAL BO;
UPAM, DA NA SNEŽNI PISTI,
DANES ZOPET ZMAGAMO.

NA HRUŠICI, 9.3.2019  (415.)

PUSTNA

DANES PUST JE, MASTNIH UST,
JAZ PA SI ŽELIM DOPUST,
DA PRIPRAVIM MASKO SI,
KI SRCE SI JO ŽELI.

DOLGO SEM RAZMIŠLJALA,
KAJ BI RADA JAZ BILA,
PA ODLOČIM SE TAKO,
DA SI SNAMEM MASKO TO.

SPREMLJA RESEN ME OBRAZ,
IZ DNEVA V DAN SEM VEDNO JAZ,
TODA PUSTNI TOREK RES,
MASKO SNAME MI ZARES.

SEM SEDAJ VESELA VSA,
KOT, DA MLADA BI BILA,
NIČ ME NE DRŽI NAZAJ,
JE SVOBODA PRAVI RAJ.

DELAM, KAR SI ZAŽELIM,
PLEŠEM, POJEM, IN NORIM,
ZIME NE ŽELIM SI VEČ,
JO ZATO ODGANJAM PREČ.

MAŠKARE SMO TU ZATO,
DA POMLAD PRIKLIČEMO,
DA NARAVA SE ZBUDI,
SKUPAJ Z NJO PA TUDI MI.

 NA HRUŠICI, 5.3.2019  (414.)